Tiskane izdaje
Na sprejemu ob vrnitvi, ki so se ga udeležili številni prijatelji in sotekmovalci iz judo vrst, sta bila v središču pozornosti seveda zlata Urška Žolnir in bronasti Aljaž Sedej. In kakšni so njuni občutki po vrnitvi iz Gruzije v domovino. Urška Žolnir jih je strnila: "Zelo sem vesela, da mi je uspel ta podvig. To pa ni le moj podvig, ampak podvig celotnega judo kluba Sankaku. Ko smo odhajali, nisem bila prepričana, da mi bo uspelo osvojiti zlato kolajno. Želela sem si kolajno, dobila sem zlato. Vse borbe in nasprotnice do naslova so bile težke in so terjale velik fizični in psihični napor od mene. Na koncu mi je uspel zlati met in zlata medalja je bila moja. Pravega počitka pravzaprav ne bo, saj nas letos čaka še vrsta tekem, med drugim nastop na sredozemskih igrah in svetovnem prvenstvu, tekma svetovnega B pokala in še bi lahko naštevala. Zato si želim le, da bi tudi vnaprej ostaja zdrava in nepoškodovana. Moj uspeh pa bomo z mojimi klubskimi kolegicami Petro in Lucijo proslavili danes skupaj. Nato pa nas čakajo spet treningi."
Svoje kolajne pa še vedno ni dobro "prespal" Aljaž Sedej, ki pravi, da je po sobotni osvojitvi kolajne doslej spal le nekaj ur. "Sama kolajne nisem pričakoval. Sem le potihoma upal in molil, da bi jo osvojil. Zato sem bil po borbi za tretje mesto presrečen. Zame je bila najtežja polfinalna borba, ko sem dal vse od sebe. Ob tem bi rad dodal, da sem slabo spal že noč pred tekmo, prav tako pa se še nisem spočil niti po sami tekmi. Vseskozi imam pred očmi občutke ob osvojenem odličju, ves čas po osvojenem odličju pa sem razmišljam še o tem, kako bo, ko se bom vrnil domov. Rad bi rekel, da sem presrečen," pa je ob vrnitvi povedal utrujeni, a vseskozi nasmejan in dobro razpoložen bronasti Aljaž Sedej.
