Tiskane izdaje
Francozinje na čelu s Suzanne Lenglen in Simone Mathieu so kraljevale na Roland Garrosu v začetnih letih turnirja. V zadnjih šestih desetletjih je naslov ostal doma le trikrat, članice francoskega tria srečnic pa so Nelly Landry (1948), Françoise Durr (1967) in Mary Pierce (2000). Amelie Mauresmo, trenutno prva dama svetovnega tenisa in ljubljenka pariškega občinstva, doslej ni bila niti blizu uvrstitvi na seznam zmagovalk. Pravi, da se je z zmago v Melbournu dokončno otresla vseh bremen. Pa je res tako?
Na pariškem pesku bomo dobili odgovor, kako je na psiho Amelie Mauresmo vplivala zmaga na odprtem prvenstvu Avstralije. Glede na to, da je do težko pričakovanega velikega naslova prišla na precej nenavaden način, saj so ji na poti do lovorike kar tri tekmice, vključno s Kim Clijsters v polfinalu in Justine Henin-Hardenne v finalu, predale dvoboje, bi lahko avstralski uspeh prinesel tako olajšanje kot tudi novo travmo.
Francozinja svoj dvanajsti naskok na pokal Suzanne Lenglen prvič v karieri začenja kot prva igralka lestvice WTA, ki ji hkrati zagotavlja mesto prve nosilke. »Po zmagah na lanskem sklepnem turnirju najboljše osmerice v Los Angelesu in na odprtem prvenstvu Avstralije sem se otresla dolgoletnih bremen in se končno nekoliko sprostila. Zdaj lažje diham tako na igrišču kot zunaj njega. Upam, da mi bo to pomagalo tudi v Parizu, kjer se v preteklosti nisem najbolje znašla,« razglablja Amelie Mauresmo, ki je po odpovedi Mary Pierce edini francoski up z realnimi možnostmi za odmevnejši rezultat. Ljubljenka občinstva, ki je na domačem terenu vedno znova podlegla silovitim pritiskom javnosti, se lahko pohvali le z dvema uvrstitvama v četrtfinale, lani pa ji je Ana Ivanović že v 3. kolu prizadejala enega najbolj bolečih porazov.
Čeprav Mauresmojeva vseskozi govori o pozitivnih učinkih avstralskega naslova, jo na vseh korakih opominjajo, da njena prva velika zmaga vendarle ni tista prava. Nenazadnje tako menijo tudi nekatere njene tekmice. »Res mi je žal, da se je finale v Melbournu razpletel na tako nesrečen način. Mislim, da tudi Amelie ve, da dvoboja nisem predala namerno. Hkrati pa sem prepričana, da bo imela številne priložnosti za osvojitev še kakšne velike lovorike,« se ji je Justine Henin-Hardenne še enkrat opravičila za predajo finalnega dvoboja v Melbourne Parku. Vendar je v tej na videz prijazni gesti hkrati tudi precej taktike. Belgijka, ki na pariškem pesku brani zmago, je med vrsticami podvomila o čistosti zmage Francozinje. S tem ji tik pred začetkom drugega letošnjega turnirja zagotovo ni olajšala spanca.
Amelie Mauresmo se je tokrat Roland Garrosa lotila povsem drugače kot v preteklih letih, ko je igrala na vseh pomembnejših peščenih turnirjih. Lani je na primer v Pariz prišla kot zmagovalka odprtega prvenstva Italije. Letos je zaradi utrujenosti odpovedala Rim. Poleg tega pa se ni odločila za mentorstvo Yannicka Noaha, ki lani ni prineslo odmevnejšega rezultata: »Od januarja do marca sem odigrala precej več partij kot včasih. Zato sta moje telo in glava bolj kot trening potrebovala nekaj počitka. O ponovnem sodelovanju z Yannickom pa tokrat sploh nisem razmišljala. Lani sva skupaj preživela prekrasnih deset dni. Na žalost sva imela premalo časa, da bi se najino skupno delo tudi v praksi izkazalo za uspešno,« razglablja prva nosilka, ki ji je letošnji žreb izjemno naklonjen, saj so njene glavne tekmice Justine Henin-Hardenne, Kim Clijsters, Nadja Petrova, Martina Hingis in tudi lanska krvnica Ana Ivanović v spodnjem delu turnirske razpredelnice. »To nikakor ne pomeni, da imam prosto pot do finala. V mojem delu žreba so nekatere odlične igralke. V mislih imam predvsem Svetlano Kuznjecovo, Marijo Šarapovo in Venus Williams.«
Preberite v ponedeljkovi tiskani izdaji Dela.
