Kdo se boji Kekovih mladcev?

Tudi na nedavnem derbiju med Mariborom in Olimpijo Ljubljano je selektor Matjaž Kek dogajanje na igrišču spremljal skupaj z novinarji pod streho osrednje stare tribune v Ljudskem vrtu. Njegovi predhodniki so se praviloma raje posedli med veljake v častni loži, kjer jim je glede na vlogo pripadlo mesto. Ne verjamem, da se Kek na domačem terenu izogiba nepotrebnemu pametovanju in edinstvenim sugestijam posameznih pomembnežev, »pomembnežev« in drugih laičnih poznavalcev nogometne igre, ki se tako ali drugače znajdejo med elito. Verjamem pa, da ima selektor v tem in podobnih primerih med sedmo silo potreben mir, ki mu omogoča osredotočenost na igro. Po drugi strani lahko komunikaciji in drugačnim mnenjem naklonjeni Kek izvrstno posname utrip javnosti prek bližnjega opazovanja novinarjev in neformalnega klepeta, ko nas spremlja od blizu, tako rekoč »med igro«.

Ker je bil dolgo pričakovani derbi popolno razočaranje glede kakovosti igre in je bilo dogodke na igrišču moč spremljati z enim očesom in nikakršnim miselnim ali čustvenim naporom, so selektorju Keku verjetno misli pogosteje kot običajno uhajale k jutrišnji preizkušnji s San Marinom. Ob tokratni akciji izbrane vrste se mi v povezavi z igralnim konceptom v prvi vrsti zdi najbolj intrigantna zadeva napadalna igra proti skromnemu tekmecu, ki ga je treba prepričljivo premagati, če sploh želimo gojiti upe o nadaljnjih uspehih v kvalifikacijah za svetovno prvenstvo. Kek je ob odsotnosti poškodovanega Milivoja Novakoviča in kaznovanega Zlatka Dediča povabil mlada upa Etiena Velikonjo in Tima Matavža. Ni je lepše priložnosti kot jutri, da preverimo, kaj dejansko zmore goriški dvojec. Zato je dobro, da sta deležna (in javnost skupaj z njima) vsaj »ure resnice«, ki bo pokazala, če sta ali nista na ustrezni ravni.

 

Medtem ko je pri tem izboru Kek povsem prostih rok in, verjamem, povsem jasnih misli, pa naravnost groteskno deluje njegova nemoč, ko gre za enega največjih talentov slovenskega nogometa. Rene Krhin, član milanskega Interja, je namreč še kar v disciplinskem postopku pri Nogometni zvezi Slovenije, ker ni sodeloval na evropskem prvenstvu igralcev do 19 let. Kek bi ga nadvse rad preizkusil, saj bi preprosto rad videl, s čim je Krhin popolnoma prevzel trenerskega genijalca Joseja Mourinha, ki vodi Inter. Mar obstaja lepša priložnost zanj, kot je San Marino v Ljudskem vrtu? Zakaj selektor nacionalnega moštva nima te moči, da udari po mizi in zahteva igralca, ki je v tem trenutku več kot obetavna naložba v prihodnost slovenskega nogometa?

 

Zgrozim se ob misli, da bi v naši krovni nogometni organizaciji morebiti lahko več pomenili okosteneli pravno-formalni in drugi birokratski postopki kot pa igralski dragulji Krhin, Velikonja, Matavž, ki hočejo in morajo biti brušeni z najbolj prefinjenimi metodami, kar jih poznata trenerska stroka in logistična mašinerija. V dobro slovenskega nogometa mora biti reprezentanca tudi zanje, zvezdnike v nastajanju, zavetje v vseh pogledih. Le tako bodo postali predani, ponosni in uspešni nosilci igre, navijači Slovenije pa bodo vriskali od zadovoljstva.