Kek: Le Rusije, mraza in umetne trave ne

Ljubljana - Drastičnih premikov navzgor in navzdol vendarle ne bo, v prvem bobnu bodo Rusija (6.), Francija (10.), Grčija (12.) in Portugalska (17.), v drugem pa Ukrajina (25.), Irska (38.), Bosna in Hercegovina (46.) ter na papirju najslabša Slovenija (54.). Dvoboji bodo 14. in 18. novembra.

Slovenci so doslej trikrat igrali v dodatnih kvalifikacijah za velika tekmovanja, v prvih dveh so bili uspešni, nazadnje ne. Spomini na 17. november '99 v Kijevu (za EP 2000) in 14. november '01 v Bukarešti (za SP 2002) so nepozabni, merjenje s Hrvaško v dodatnih kvalifikacijah za EP 2004 je bolj boleče.

Katera reprezentanca utegne to pot vsaj teoretično ustrezati Sloveniji, ki bo na prvi pogled v ponedeljkovem žrebu parov v Zürichu najbolj zaželeno »jagnje«? Naši fantje so že izrazili željo, da bi bila prva tekma pri nas v Mariboru (tako kot ob pisanju pravljice pred 10 leti), povratna pa v gosteh. Tudi želje o izžrebanih parih so že znane: nekateri si ne želijo Francozov, drugi Portugalcev, tretji se bojijo Rusov, le Grčija se »zdi« večini reprezentantov, strokovnjakov in navijačev »premagljiv« tekmec po meri.

Aktualna forma možnih slovenskih tekmecev potrjuje razmišljanje sogovornikov, saj Grki ta čas še najmanj blestijo. Od prejšnje spremembe lestvice FIFA (2. september) so južni Balkanci resda dvakrat zmagali, toda padla sta Latvija (5:2) in v sredo, ko je šlo zares, s težavo še »eksot« Luksemburg (2:1), izbranci Otta Rehhagla so le remizirali v Moldaviji (1:1) in izgubili v Švici (0:2).

Francozi, na prvi pogled nepremagljiv tekmec, s katerim so Slovenci vselej izgubili (tudi Grki so nas vedno ugnali v kozji rog), morda niso najslabša izbira; tamkajšnja javnost zahteva skalp nepriljubljenega selektorja Raymonda Domenecha, igralci so sprti in razdeljeni v več taborov. Finalisti zadnjega SP so kvalifikacije vendarle končali zmagovito, klonili so Ferci (5:0) in Avstrijci (3:1).

Ta čas poškodovani zvezdnik Cristiano Ronaldo morda sploh ne bo igral v Ljudskem vrtu, čeravno bi žreb našim namenil Portugalsko. Tudi sicer Slovenci doslej še niso igrali proti Portugalcem – izbranci Carlosa Queiroza ta čas igrajo v odlični formi! –, proti Rusom pač. Zadnja možnost, četa »vselej uspešnega« selektorja Guusa Hiddinka, se zdi res najtežja ovira na poti do Južnoafriške republike.

Našim je nekoč z Rusi že šlo, v Moskvi je bilo 1:1, za Bežigradom pa 2:1, toda »zbornaja komanda« ta čas ni zaman med deseterico na svetovni lestvici. Tudi Nemci so imeli minulo soboto velike težave na štadionu Lužniki, končni izid 0:1 (Klose) še zdaleč ni bil pravi pokazatelj razmerja moči. Kakorkoli že, trenutna forma slovenskih adutov in granitna obramba Kekove zasedbe – v teh kvalifikacijah so manj golov prejeli le Nizozemci! – dopuščata nadaljnje sanje ne glede na tekmeca, ki ga bo Slovencem namenil žreb.

Kek: Le Rusije, mraza in umetne trave ne

Ljubljana – Odločnost in visoki toni Matjaža Keka so zaznamovali novinarsko konferenco po zadnji tekmi rednega dela kvalifikacij. V besedah selektorja, ki je zakoličil nove meje slovenske nogometne reprezentance, je bilo čutiti grenkobo, nikakor pa ne velikega razočaranja. A časa za objokovanje zamujenih priložnosti ni, takoj po koncu dvoboja s San Marinom so se vse misli usmerile v zadnje dejanje, v dodatne kvalifikacije. V morebitne tekmece, Francoze, Ruse, Portugalce in Grke.

Je dan po neprijetni noči prinesel nove, sveže misli?
Nikakor. Vse je enako, fantje so dosegli izjemen rezultat, kar pa ne daje nobenih zagotovil za naprej. Cilj je še vedno svetovno prvenstvo, le pot do uvrstitve je težja. Nisem iskal alibijev in jih ne bom. Čakamo na žreb.

Komu bi se radi izognili oziroma kdo od tekmecev je nezaželen?
Le v Rusijo, v zimo, v mraz in na umetno travo ne. Dobro sem si ogledal zadnjo tekmo Rusov z Nemčijo in sprašujem se, kaj nas šele čaka novembra? Vprašanje je, kako bodo kroglice zavrteli in ne kako se bodo vrtele. To, kar se dogaja v zvezi s favoriziranjem velikih, je namreč že preveč. Ne bom odkril nekaj velikega, če povem, da smo za nosilce najbrž najbolj želeni tekmeci.

Naša glavna tema je igra. Je njeno raven novembra še mogoče dvigniti, oplemenititi, izboljšati? Po blesteči predstavi s Slovaško je San Marino razkril že znano: da je Robert Koren nenadomestljiv, Milivoje Novakovič tako rekoč brez ustreznega soigralca v konici napada …
Duša naše igre je štiriperesna deteljica Handanovič, Cesar, Koren, Novakovič, a jasno je, da so naše težave povezane s kreativnostjo, ko je treba igrati. Če je tekmec enakovreden ali kakovostnejši, potem je nam lažje, lahko uveljavimo hitre preobrazbe, težava nastopi, ko moramo narekovati igro. K sreči so tudi takšne tekme, ki razkrivajo slabosti in igralce opozarjajo, da še ne letijo po zraku. Če smo iskreni, tudi s San Marinom je bilo jasno, da igralci brez hitrosti niso kos niti petoligašem. In že po dvajsetih minutah sem z olajšanjem govoril, hvala bogu, da imamo Novakoviča. Še dan prej smo imeli neverjeten boj, da smo ga prepričali v to, da igra. Köln je namreč ustvarjal strahovit pritisk.

Kako v dodatne kvalifikacije?
Najpomembnejše je, da smo psihološko čvrsti. Igralci so bili potrti, razočarani, kar je razumljivo in bilo bi nerazumno, če tega ne bi pokazali. Toda to traja dan ali dva, potem je na vrsti vrnitev v običajni dnevni ritem, v boj za status v klubu, za igro, za točke. In še dobro, da je tako, saj se misli hitro preusmerijo na klubsko sceno. Na vsak način je moje izhodišče v kvalifikacijah naslednje: ni pomembno, kdo je tekmec, marveč v kakšnem stanju bomo mi.

Kakšen je pogled v prihodnost?
Optimističen. Možnosti za napredovanje so, vidim jih v osvežitvah s tremi, štirimi igralci. Ob izjemnem kolektivu je zaostritev konkurence ključnega pomena.

Navijačem in javnosti so znane bolj ali manj dobre plati vašega delovanja, a v zakulisju je vladal hud boj za vaš stolček. Znano je, da vas je Rudi Zavrl izbral kljub sila skromni podpori javnosti, sedma sila vam tudi ni bila kdo ve kako naklonjena, nato vas je Zavrl poskušal zamenjati s Srečkom Katancem, z novo nogometno vlado so prišle nove želje. .. Na primer po sodelovanju z izbranimi ljudmi, vaši pučisti so že sestankovali in pripravili načrt za menjavo … A še vedno ste v sedlu, zdaj še bolj kot kdajkoli prej, mar ne?
Ob nastopu moj rejting res ni bil najboljši, začel sem celo z minus točkami. Zavrlovi poskusi s Katancem so bili do neke mere razumljivi, zadnjim poskusom vpletanja v strokovni štab pa sem se odločno uprl. S predsednikom sva nazadnje le sklenila nadaljevanje zgodbe, seveda ob mojih jasnih zahtevah in zagotovilih.

Je tudi Kek kot trener napredoval?
Na vsak način. V teh treh letih sem se razvijal skupaj z igralci. Bilo je ogromno pogovorov, sestankovanj, polemičnih in spravljivih. Vse to je prinašalo pozitivne spremembe. Eno gre z drugim, ob sebi sem imel v pravih trenutkih Milana Miklaviča. Marsikaj bi morda storil drugače, če ne bi bilo njega. Filozofija in razmišljanja so drugačna, upam da boljša.