Ko je Pečečnik siromak ...

Donjeck -  Drugo največje ukrajinsko mesto, ki leži v območju močnega ruskega vpliva in kjer je tudi številčna ruska narodnostna skupnost, je bilo včeraj v znaku obiska ruskega patriarha Kirila. Medtem ko ukrajinski in ruski pravoslavni verniki »navijajo« vsak za svoje, je v drugi najštevilčnejši in najmočnejši religiji, nogometu, že vse razčiščeno. Šahtar, zmagovalec pokala UEFA, je zakon, vsi drugi manjši, vključno z današnjim Interblockovim tekmecem Metalurgom (tekma bo ob 19. uri), so zgolj igračke v rokah tamkajšnjih mogočnih tajkunov.

Razmerje moči med Metalurgom in Interblockom bi lahko ponazorili tudi v evrih njihovih mecenov: 54-letni Sergej Taruta (predelava jekla, premog in plinski posli so glavni viri dohodka) je po Forbesovi oceni težak dobri dve milijardi evrov, 40-letni Joc Pečečnik po oceni našega poslovnega dnevnika dobrih 100 milijonov €.

Do srečanja dveh mogotcev bržkone ne bo prišlo (naš je zaposlen z reševanjem Mure), domači, ki je šele na 6. mestu najbogatejših mož v Ukrajini, si verjetno slovenskih gostov še ne zamišlja kot nevarne tekmece. Kaže pa omeniti, da najbogatejši ukrajinski mož domuje v Donjecku. Seveda gre za prvega moža Šahtara Rinata Ahmetova, ki je v obodbju recesije tako kot večina oligarhov s področja nekdanje Sovjetske zveze izgubil nekaj milijard, a se še vedno tolaži s približno 6 milijardami € in tudi z novim veličastnim štadionom, ki bo uradno odprt čez približno mesec dni.

Kljub sobivanju v senci uglednega težkokategornika je Metalurg, v minuli sezoni 4. v ukrajinskem prvenstvu, za starejšega ljubljanskega prvoligaša velikan z več kot deset milijonov evrov težkim proračunom, ki se vlogi velikega favorita niti približno ne more izogniti. Tega ne skriva niti v zadnjih dnevih zaskrbljeni trener Interblocka Igor Benedejčič.

»Metalurg imam v malem prstu, a mi to ne pomaga veliko, ker imamo preveč svojih skrbi. Igrajo s tremi napadalci in hitro. Sam pa ne vem niti tega, s kom bom igral v konici napada,« je upravičeno tožil »Bene«. Vladimir Milenkovič, Amer Jukan, Luka Majcen so poškodovani ostali doma, zamenjala – kar na prizorišču – jih je trojica »devetnajstletnikov«, ki so igrali na EP: Dejan Zadnikar, Nejc Skubic in Matej Rapnik.

Ljubljanski tabor ima samo dve možnosti, ali igrati tako, da bo čim bolj omejil možnost poloma, ali pa kanček več tvegati in poskusiti presenetiti? »V pravem pomenu besede igrajo nogomet. Žoga gre hitro z leve na desno in obratno, od noge do noge. Podaje so natančne. Užitek jih je gledati, zdi se, da so nepremagljivi,« je po ogledu ene od dveh Metalurgovih tekem z beloruskim tekmecem v 2. kolu kvalifikacij MTZ-RIPO (izločil ga je s skupnim izidom 5:1 – 3:0, 2:1) povedal še vedno največji ljubljanski adut Ermin Rakovič.

»A kljub temu so si Belorusi priigrali nekaj izvrstnih priložnosti. Kdor igra, tudi daje drugemu možnost igrati,« je »Raka« še pogumno dodal in nakazal, da bi Ljubljančani, ki z boljšimi in bolj igrivimi moštvi znajo ugajati in nagajati, lahko izvlekli ugoden izid. Kajpak s pomočjo razigranih soigralcev, ki so še vedno neuigrani. »Igra še ne teče, kot bi si želel. Ko si uigran, prevladuje avtomatizem. Mi smo še daleč od tega,« je zadržan in odkrit glavni ideolog v zvezni vrsti Danijel Brezič.

Interblock je v mednarodno pisani zasedbi enakovreden Metalurgu. Kdo ima boljše tujce, ni težka uganka. »Srb Lazić je levičar in hiter. Neugoden je, medtem ko je napadalec Nigerijec Sunny pravi orjak, ki se izvrstno giblje,« je Rakovič posebej izpostavil dvojico tujcev, ki imata še družbo v Brazilcih, Bolgaru, Romunu … Trener je Bolgar Nikolaj Kostov.

Verjetna začetna enajsterica: Rozman, Jelečevič, Gill, Kokot, Grabus, Brezič, Horvat, Tabott, Iličič, Rakovič, Mišura.