Tiskane izdaje
Na seji skupščine RZS, na kateri so vas izvolili, smo iz ust nekdanjega predsednika Zorana Jankovića slišali precej očitkov na račun vašega predhodnika Žige Debeljaka. Kakšna je vaša ocena, v kakšnem stanju prevzemate zvezo?
Nekaj je jasnega. Zveza je finančno omogočila dobro delovanje vseh svojih organizacij. To je treba priznati Debeljaku in predsedstvu: z denarjem ni bilo nikakršnih težav. V tem smislu je RZS delovala dobro, kot ljubitelj športa pa sem razočaran nad rezultati, ki so jih dosegale naše reprezentance. To so dejstva. Drugo pa je vprašanje, koliko lahko predsednik sam vpliva na dosežke selekcij. Ne glede na to je prišlo do spremembe, jaz imam rad rokomet in to je eden od razlogov, zakaj sem sprejel to funkcijo. Poskušal bom več delati vsebinsko s posameznimi stebri zveze, klubi, reprezentancami, pisarno zveze, strokovnim svetom in še bi lahko našteval. Rezultati so posledica delovanja neke celote. Reprezentanca je ogledalo vsakega športa. Navijači se poistovetijo z dosežki, ki ne bodo prišli sami od sebe. Potrebno bo trdo delo in povezanost stroke, ki je doslej nisem videl. V Sloveniji je dovolj znanja, a preveč vrtičkarstva, vsak vleče v svojo smer. Med nekaterimi so se nakopičile zame nerazumljive zamere. To je slabo za slovenski rokomet, zato bom poskušal delovati povezovalno.
Pred vami sta zvezo vodila »vročekrvni« Janković in »hladnokrvni« Debeljak. Kakšen bo vaš slog vodenja?
Ne želim se ozirati nazaj, predhodniki me ne zanimajo. Sicer pa je vsak človek drugačen. Če lev posnema leva, postane opica. Posnemati bi bila neumnost, vsak ima svoj slog. Jaz ga bom imel, ne bo Debeljakov ali Jankovićev, temveč Bobinčev. Kako uspešen bo, bo pokazal čas. Borim se in rad zmagujem tako v poslu kot športu. Prihajam lačen zmag. Ciljev bo več vrst. Ne le tekmovalnih, ampak tudi ta, da bo zveza delovala profesionalno, kot čudovito podjetje z vsemi poslovnimi funkcijami, kjer so vse stvari natančno usmerjene. Potrebujemo pa tudi dolgoročnejši vpogled v razvoj slovenskega rokometa. Recimo temu strategija, ki je ta čas ni. Tudi tu bo moral strokovni svet sprejeti svoj del odgovornosti, pripraviti razvoj. Nato se moramo vsi v slovenskem rokometu poistovetiti s takšno strategijo. Potrebujemo veliki cilj, kaj si želimo doseči, in jasno definicijo, kako to doseči. Prizadeval si bom za večjo transparentnost in medijsko prepoznavnost. To dokazuje že najin pogovor le nekaj dni po izvolitvi, ob kateri sem dejal, da bom precej več lahko povedal na novinarski konferenci sredi decembra, ko bomo stanje že bolje analizirali in pripravili prve spremembe. Predstavil bom tudi novi kolegij predsednika, z imeni, načinom dela in cilji. Vsebine bodo takrat bolj jasno definirane.
RZS takšnega telesa še ni imela. Kako si boste izbirali sodelavce, kakšne pristojnosti bodo imeli?
Statut RZS dopušča ustanovitev takšnega kolegija. To si predstavljam kot operativno delovno telo ob predsedniku, v katerem bo nekaj ključnih posameznikov iz predsedstva, hkrati pa tudi nekaj drugih poznavalcev slovenskega rokometa, ki jih ta čas ni ne v predsedstvu ne v strokovnem svetu ali drugih organizacijah RZS. Morda bodo večjo veljavo dobila naša nekdanja zveneča igralska imena. To bo dopolnitev, s katero bomo delovali bolje, lažje bomo vodili in spremljali delovanje RZS. Vsi drugi organi bodo tudi predmet analize v naslednjih tednih, zato o ukrepih in spremembah še ne bi želel govoriti. Vzel si bom nekaj časa in se z vsemi nosilci teh organov in drugimi o teh zadevah pogovoril.
Na skupščini se je razplamtela tudi debata o strokovnem svetu, njegovi vlogi in vplivu, vi ste vanjo vpletli izraz vrtičkarstvo. Na koga je letel ta očitek?
Marsikdo v slovenskem rokometu ima svoj vrtiček, ne samo trenerji, temveč tudi drugi stebri znotraj RZS. Zame je vse to stroka, ne pa le strokovni svet, v katerem so sama preverjena imena, ne pa vsa slovenska stroka. Očitek ni letel le na strokovni svet, ampak tudi nanj. Treba je začeti rušiti ograje in delati na tem, da bi uveljavili razpoznaven slovenski slog igre. Želim si, da bi ga odlikovala hitrost, bojevitost in kolektivnost. Tudi za ceno kakšne tehnične napake več. Te je mogoče z omenjenimi lastnostmi nadomestiti in doseči rezultate.
Več v tiskani izdaji Dela.
