Kocijančič še štiri leta na čelu OKS

Janez Kocijančič bo še štiri leta predsednik Olimpijskega komiteja Slovenije. Na volilni skupščini v Ljubljani je Kocjančič dobil 90 glasov, 14 jih je bilo proti, dva pa vzdržana.

Objavljeno
12. december 2006 18.33
Kocjančič napovedal novo kandidaturo
Ljubljana - Janez Kocijančič bo še štiri leta predsednik Olimpijskega komiteja Slovenije (OKS). Kocijančič je na čelu slovenskega olimpijskega gibanja od ustanovitve OKS leta 1991, bil pa je edini kandidat za predsednika. Na volilni skupščini v Ljubljani je dobil 90 glasov, 14 jih je bilo proti, dva pa vzdržana.

Za podpredsednike so bili na enotni listi na predlog Kocijančiča izbrani Bogdan Gabrovec (vrhunski šport), Jakob Bednarik (šport za vse) in Leo Kremžar (šport na lokalni ravni), člani izvršnega odbora (IO) pa so postali še Ernest Aljančič, Tjaša Andree Prosenc, Miroslav Cerar, Iztok Čop, Edvard Kolar, Miran Kos, Rajko Križman, Sonja Poljšak, Dušan Prezelj, Vojka Ravbar, Dušan Šešok, Boško Šrot, Dagman Šuster, Rudi Zavrl in Branko Žnidarič. Lista je dobila 92 glasov, osem jih je bilo proti, dva pa sta bila neveljavna. V nadzorni odbor so bili izvoljeni Jožef Kavtičnik, Lucijan Kozlovič in Vladimir Sitar, v disciplinsko komisijo pa Breda Lorenci, Jana Prešern in Milena Zakernik.

Generalni sekretar OKS Tone Jagodic je v orisu štiriletnega dela izpostavil dobro organizacijo Evropskih olimpijskih dni mladih (EYOF) leta 2003 na Bledu ter uspehe slovenskih športnikov na olimpijskih in sredozemskih igrah. "Leto 2005 je bilo sicer neolimpijsko, vendar pa so slovenski športniki osvojili največ odličij na velikih tekmovanjih doslej. Zasnovali smo zelo učinkovit model iger na srečo s koncesijskimi dajatvami, ki se nabirajo v Fundacijah za šport ter invalidski in humanitarni. Nastal je nov Javni zavod za šport, inštitut za šport, ker je bil v začetku letošnjega leta ukinjen stari zavod za šport. Pereče je predvsem vprašanje informatike v športu, ki se ne izvaja tako kot v preteklosti. Menimo, da bi morali zakon o športu spremeniti po temeljitem premisleku, da se ne bi ponovila davčna ali društvena zakonodaja, ki sta za šport zelo slaba. Šport na lokalni ravni je s štirimi regijskimi pisarnami postal bolj dejaven. Sredstva iz marketinga OKS so iz 1,2 milijona narasla na skoraj dva milijona evrov, dodatno pa smo poskrbeli za bonitete članicam v višini 230.000 evrov. Poslovanje OKS je stabilno, ohranili pa smo samostojen položaj v slovenskem in mednarodnem merilu. Velike rezerve vidimo pri vodenju in trženju slovenskega športa, ki ima sicer vrhunske športnike in trenerje. Olimpijski center v Seči dobro deluje, Planica se gradi, stadion za Bežigradom, kjer je OKS prav tako večinski lastnik, pa propada in to bi bilo potrebno čim prej urediti," je nanizal Jagodic.

Jurij Kufersin, predsednik Slovenskih športnih društev v Italiji, je v imenu vseh treh slovenskih zamejskih športnih organizacij pohvalno ocenil delo OKS v prejšnjem mandatu, saj jim je med drugim uspelo izboljšati tekst zakona o Slovencih izven meja domovine, ki je bil po prvotnem predlogu za šport nesprejemljiv. Drago Šulek, Plesna zveza Slovenije, je dejal, da dopolnjeni kriteriji za kategorizacijo športnikov niso ustrezni, ker ne upoštevajo med drugim novih modernih plesov in odličij s tekmovanj. Podobno je za letalsko modelarstvo menil Štefan Žuna (Letalska zveza Slovenije). Kocijančič je dejal, da bo IO na eni prvih naslednjih sej to preučil. Dušan Gerlovič (Fitnes zveza Slovenije) je opozoril na pereče vprašanje lastništva objektov nekdanjega TVD Partizana, ki v mnogih primerih ne služijo športnim namenom.