Tiskane izdaje
Ljubljana – Vrata do vseh lovorik v naslednjih letih – zlatih kolajn na evropskem prvenstvu v Barceloni 2010, svetovnem v Daeguju 2011 in olimpijskih igrah v Londonu 2012 – so mu bila na stežaj odprta. Tudi priložnost, da postane športni milijonar, je bila velika. Pa je kljub temu rekel: zbogom oziroma do pomladi se bom odločil …
V svetu športa, kjer je denar domala edini vladar, je odhod s scene v času največjih uspehov pogumno dejanje. Še zlasti v atletiki, kjer lahko le največji zvezdniki zaslužijo za udobno življenje v slogu: sam bom s svojim denarjem odločal o tem, kaj bom počel in kako živel. Kozmus je v svetu komercialnega športa nedvomno posebnež, kar je dal vedeti na vsakem koraku. Je osebnost. Denar nikoli ni bil njegovo vodilo, kot človek visokih standardov in neomajnih principov pa poudarja, da želi le, da se skozi vrednote časa izjemnim športnikom tudi v Sloveniji dajo priznanja, ki si jih kot nosilci kolajn z največjih tekmovanj zaslužijo. Zdaj mu lahko dokončno verjamemo, da je z avtoriteto olimpijskega šampiona pobudo o športnih pokojninah sprožil za boljši jutri vseh športnikov.
Po vseh uresničenih željah mu lahko verjamemo, da »stagniranje« v svetovnem vrhu ni motiv. O tem je pripovedoval tudi po zmagi na SP, vendar v kontekstu novih izzivov. Svetovni rekord Rusa Jurija Sediha (86,74 m), ki je obenem kot zadnji atlet ubranil olimpijsko zlato v kladivu (leta 1976 in 1980), je postal njegov veliki cilj lani po olimpijskih igrah v Pekingu, ko je z zlato kolajno uresničil mladostno željo in se povzpel na Olimp, Mt. Everest svetovnega športa.
Po berlinskem zlatu in državnem rekordu v Celju (82,58 m) sta s trenerjem Kevom menila, da je za zadnjo preizkušnjo v karieri 90-odstotno pripravljen. Projekt svetovni rekord je seveda ekstremen in na skrajni meji Kozmusovih zmogljivosti. Mišično maso bi moral postavni Brežičan dvigniti s 112 na 115 kg, specialno moč izboljšati za 20 do 30 odstotkov ter težo orodja (posebnega kladiva) pri izmahovanju dvigniti s sedanjih 35 na 50 kg. Vrniti bi se moral tudi k mladostni intenzivnosti dviganja uteži ter namesto zdajšnjih 1200 do 1400 ton na leto spet dvigniti 2000 ton ...
Več v tiskani izdaji Dela
O Kozmusovi upokojitvi so povedali ...
Zlatko Zahovič: »Ne poznam razlogov, a Primoževo odločitev spoštujem. Spoštujem tudi njegove dosežke, čeprav atletiko malo spremljam. Moj položaj ob odhodu je bil drugačen in nisem imel pomislekov. Dnevni pritiski, pa naj je šlo za dobre ali slabe rezultate, so bili premočni, zraven še treningi, potovanja … Ko ne uživaš več, se pač odločiš za odhod.«
Britta Bilač: »Za novico sem slišala po radiu in prvi hip pomislila, da se novinarja šalita. Še zdaj sem malo zbegana in ne vem natančno, ali je odločitev dokončna. Premalo ga poznam, da bi vedela, kaj se mu plete po glavi, lahko le ugibam. Verjetno ima občutek, da trenutno ne bi več zmogel treninga, morda je pregorel. Ko dosežeš vrhunski izid, je psihološki pritisk zelo velik. Ne samo zaradi pričakovanj drugih, ampak tudi zaradi lastnih, saj si sam postaviš visoke zahteve. Ne bi bila rada v njegovi koži, saj poznam boleče občutke, ko se moraš odpovedati nečemu, v kar si veliko vložil, kar si imel rad in si počel z veseljem.«
Več v tiskani izdaji Dela
