Andrej ima v Luki dvojnika, ki si ga želi že desetletje

Ponferrada – Andrej Hauptman je doslej edini slovenski osvajalec kolajne na svetovnih prvenstvih. Leta 2001 je bil v Lizboni tretji, za Oscarjem Freirejem in Paulom Bettinijem. Luka Mezgec se nahaja v letih, ko je bil Hauptman na vrhuncu kariere. Po kolesarskem prerezu sta si podobna – mojstra za enodnevne dirke in šprinterske razplete, kakršnega po eni od taktičnih različic pričakujejo tudi v Ponferradi.

Luka Mezgec je prišel na letošnje SP z neprimerno boljšimi rezultati kot Hauptman pred trinajstimi leti v Lizbono. Po Kataloniji je nanizal tri etapne zmage, dobil klasiko Handzama v Belgiji, zmagovito sezono pa kronal v zadnji etapi Gira v Trstu. Po kolesarski logiki bi moral biti na nedeljski dirki profesionalcev kapetan. Medtem ko Mezgec previdno meni, da je njegov domet v nedeljo omejen s težavnostjo proge in predvsem razpoloženjem (dnevno formo), pa je Hauptman prepričan, da najboljši slovenski šprinter premore vse za vrhunsko predstavo, če se bo seveda dirka razpletla tako, kot pričakuje. »Na vseh svetovnih prvenstvih je odločala dnevna forma. Tako bo tudi v nedeljo. Proga je zavoljo velike višinske razlike, ki jo bomo morali premagati kolesarji (4284 m), zagotovo zahtevna, stopnjo težavnosti pa bodo določili kolesarji najboljših držav – predvsem Španci, Italijani in najbrž Avstralci, ki imajo dva zelo močna aduta – prvega favorita Simona Gerransa in Michaela Matthewsa. Ne vem sicer, za kakšno taktiko se bo odločil selektor Gorazd Štangelj, jaz sem za 'igro sledenja treh velesil'. To pomeni čakati v zaledju na svoj veliki trenutek,« razmišlja o taktiki »Hempi« in dodaja, da se dirkanje v zadnjem desetletju in pol na svetovnih prvenstvih ni bistveno spremenilo.

Hitronogi kolesarji, kakršen je Mezgec, so čedalje boljši na klancih, tako da jim tudi tako težka trasa, kot je v Ponferradi, nič več ne povzroča nepremostljivih preglavic. Zanimivo je, da je imel Hauptman svojčas enake težave, kot jih ima Mezgec. »Klanci so bili zame vedno težki, tako da sem na njih običajno na koncu malo popustil, da sem ohranil moč, na ravnini pa se priključil glavnini, da sem imel več časa za regeneracijo. V Ponferradi proga ne dovoljuje počitka, tako da bo treba na klancih vsak krog 'gristi v kolena' do vrha, nato pa ohraniti pridobljeni položaj do cilja. Na spustu ga bo zaradi visoke hitrosti zelo težko popravljati. Nobenega dvoma pa seveda ni, da je Mezgec hitrejši od mene, zato si želim, da bi prikolesaril v zadnje kilometre v prvi skupini,« Hauptman verjame, da bosta Mezgec in tudi Grega Bole s pomočjo Kristjana Korena, Jana Polanca, Kristjana Fajta in Jureta Kocjana pripravljena za najtršo bitko za mesta v ospredju. Nosilec edine slovenske kolajne v elitni konkurenci si želi, da se začne novo – srebrno obdobje.

Z Mezgecem sta sicer odlična prijatelja in se veliko pogovarjata o kolesarstvu. Luka je pred časom ugotovil, da sta si neverjetno podobna. Pa ne samo po kolesarskih vrlinah, pač pa tudi po razmišljanju. Pred SP sta premlevala o kolesarstvu na dolgo in široko. »Nisem si mislil, da bom našel kolesarja, ki mu gredo v najtežjih trenutkih na dirkah po glavi takorekoč enake misli kot meni. Zato njegove nasvete zelo spoštujem in si seveda želim, da bi ga tudi presegel. Če ne v nedeljo, pa na naslednji prvenstvih,« 26-letni Kamničan upa, da bo na SP šel po Hauptmanovih stopinjah. Pa še ena podrobnost je zanimiva. Mezgec ima letos toliko let (26), kot jih je imel Hempi leta 2001, ko je osvojil največjo lovoriko slovenskega kolesarstva.

Po ogledu dirke za mlajše člane, ki se je v zadnjih letih vselej razpletla tako, kot se je nato elitna, so mu apetiti močno zrasli. V boj za kolajno je prikolesarila velika skupina, v kateri so bili tudi šprinterji njegovega kova. »Po vsem videnem se mi zdi, da bo lažje, kot sem pričakoval. Vendar se s kolajno ne obremenjujem. Prepričan sem, da bomo vsi dali od sebe sto odstotkov, končni rezultat pa bo seveda pokazal, koliko smo bili dejansko sposobni doseči kot ekipa in posamezniki. Zase lahko rečem, da sem v primerjavi z Girom pripravljen 95-odstotno. Vendar je primerjati etapne dirke z enodnevnimi težko, ker črnega dneva in slabega nastopa naslednji dan ne moreš popraviti. Jeseni so ti dnevi pogostejši, ker so za nami že desetine težkih dirk,« je po ogledu proge razmišljal Mezgec, ki bo na svetovnem prvenstvu nastopil drugič. Pred dvema letoma v Valkenburgu je bil zelenec. Na Nizozemsko je prišel takorekoč brez dirk, samo s treningi. V Ponferradi ima za seboj sezono najtežjih dirk, kjer z zmagami ni pridobival le zmagovitih izkušenj oziroma miselnosti, ampak tudi dodobra spoznal konkurenco. V nedeljo bo natančno vedel, kakšno igro bodo igrali največji s Španci na čelu in kakšne so na »klasiki za mavrično majico« povezave med posameznimi kolesarji.