Borbeni Fraile slekel majico Polancu

Reggio Emilia – Serijo napornih dni je na dirki po Italiji prekinila nekoliko bolj ravninska 12. etapa, priložnost za oddih pa so kolesarji sprejeli z odprtimi rokami. Kolumbijec Fernando Gaviria je v šprintu še tretjič zmagoslavno dvignil roki v zrak, nasmeh Jana Polanca pa je bil mnogo bolj kisel – po zaslugi Omarja Fraileja je ostal brez modre majice.

Gaviria na letošnjem Giru piše izjemno zgodbo. Potreboval je le eno polno sezono v dresu ekipe QuickStep Floors, da se je iz specialista za dirkališče prelevil v vrhunskega šprinterja, ki je pri 22 letih na Giru v hitrih zaključkih deklasiral konkurenco. Nič čudnega, da sta ga pred začetkom rožnate pentlje tako Mario Cippolini kot Alessandro Petacchi, oba izjemna šprinterja z začetka 21. stoletja, razglasila za naslednika. Gaviria ni le upravičil pričakovanj, s tretjo etapno zmago jih je precej presegel.

Včeraj ni šlo povsem brez težav. »Skrbelo me je, ker je moral 15 kilometrov pred ciljem moj glavni pomočnik Max Richeze zamenjati kolo. Ne vem, kako je tako hitro prišel nazaj, a v zaključku je bil izjemen. Po zaslugi cele ekipe lahko slavim še eno izjemno zmago. Eno bi morda še lahko pripisali sreči, s tremi pa sem pokazal, da sem šprinter, ki je v Italijo prišel v najboljši formi,« je vse bolj samozavesten Kolumbijec. Tokrat šprinta ni začel v idealnem položaju, izkazal se je vlak Bore Hansgrohe, a je Samu Bennettu zmanjkalo malo moči, da bi dosegel največjo zmago kariere. Gaviria je izkoristil zavetrje Richezeja in se šele 200 metrov pred ciljem pognal naprej, a je to naredil tako hitro, da so tekmeci lahko le še nemočno gledali za njim. Kolumbijec je tudi v domovini poskrbel za pravo evforijo. Prihaja iz okolice mesta narkokartelov in Pabla Escobarja, zato so ga mediji oklicali za »metek iz Medellina«, a to Gavirii ni prav nič všeč. »Nočem, da me kličejo metek, to spominja na vojno in nasilje, tega pa je v Kolumbiji več kot dovolj. Raje pokažimo svetu, da je Kolumbija lepa država, ne le domovina kokaina in orožja,« je novinarjem poslal jasno sporočilo.

Domačini še vedno ne morejo verjeti, kaj se dogaja z njihovimi ljubljenci. Jakub Mareczko je sicer prišel od 2. mesta, a tako dolgega čakanja na etapno zmago vročekrvni italijanski navijači vendarle niso vajeni. Za nameček Italijani niso oblekli niti ene od štirih majic Gira, zato se prve polovice stote rožnate pentlje tifosi ne bodo prav radi spominjali.

Z 229 kilometri najdaljšo etapo letošnje dirke bo hitro pozabil tudi Polanc. Na vzponih druge in tretje kategorije na začetku etape je imel Omar Fraile več moči, s petimi točkami je v seštevku za najboljšega hribolazca izrinil Polanca z vrha. Španec bo tako danes v prvi štartni vrsti v modri majici zamenjal Slovenca. Današnja povsem ravninska etapa je na papirju najlažja na Giru, a glavnino počasi zdeluje tudi italijanska vročina. V soboto bo šlo spet zares, ko se bo dirka preselila v kraje, ki jih je med bogato kariero zaznamoval legendarni Marco Pantani, ki ima skoraj 20 let po zmagi na Giru v srcih italijanskih navijačev še vedno posebno mesto.