Contador prvič v karieri izgubil majico vodilnega

Jesolo – Alberto Contador je do včeraj slovel po tem, da rumene, rožnate in zlate oziroma rdeče majice Toura, Gira in Vuelte nikoli ni prepustil tekmecem, potem ko jo je oblekel. Skupaj jo je nosil pri šestih zmagah 42 dni. Če k temu prištejemo še osem dni na letošnjem Giru ter šest dni v rumenem na Touru 2010, ki ga je sicer izgubil zaradi pozitivnega dopinškega testa, je 56 etap suvereno nosil majico do zmag.

Na letošnjem Giru je prvič izgubil vodstvo. A ne zaradi slabega kolesarjenja, ampak nesreče oziroma padca, ki se je zgodil le 3,2 km pred ciljem. »Bili smo v dobrem položaju in nadzorovali potek. Čakali smo oznako treh kilometrov. Padec se je zgodil na moji, desni strani pelotona. Najprej sem pogledal, ali je z menoj vse v redu. Potem preveril, ali smo padli znotraj treh kilometrov ... Hotel sem zajahati kolo, a sem ugotovil, da ga na morem pognati. Na srečo mi je svoje kolo dal Tosatto, vendar pa Aruja, ki je imel srečo in se izognil padcu, nisem več ujel. Pri padcu sem si sicer poškodoval nogo, ne pa ramena, tako da je bila to vendarle sreča v nesreči,« je opisal smolo v 13. etapi Contador, ki je prednost 17 sekund spremenil v zaostanek devetnajstih. »S padci je tako, da te vsak postavi v nezavidljiv položaj. Sekunde sem izgubil, vendar pa to še nič ne pomeni. Tudi današnja 'ura resnice' ne bo določila zmagovalca Gira,« je prepričan španski matador. Še slabše kot njemu se je godilo največjemu nesrečniku rožnate dirke, Richieju Porteju. Avstralec se je spet zapletel v padec in izgubil dodatni dve minuti, tako da pred današnjo vožnjo na čas zaostaja dobrih pet minut! Fabio Aru se je seveda zelo veselil darila Fortune. »Težko karkoli povem o vožnji na čas. Letos sem delal drugače, zato ne vem, koliko sem dober v primerjavi s tekmeci. Po trinajstih težkih dneh kolesarjenja v vročini, zadnje dneve pa v dežju, je telo utrujeno,« Aru razmišlja o »uri resnice«.

Klasična šprinterska etapa po ravninskem delu severne Italije se je tako končala dramatično. Tudi klasičnega šprinta ni bilo, saj so mnoge ekipe izgubile najpomembnejše člene šprinterskih vlakov. Padec se je namreč zgodil prav v času, ko je prišlo do selitev favoriziranih ekip v ospredje. Najbolj srečen je bil Lampre, čeprav je pri padcu zaostal predzadnji mož Ferrari. Sijajno ga je zamenjal Richeze, tako da je hitronogi Sacha Modolo slavil prestižno zmago. Zanj je bila še posebej čustvena, saj je prvič na velikih dirkah zmagal pred svojimi najboljšimi prijatelji, nedaleč od rojstnega Conegliana.

Luka Mezgec je šprint končal na devetem mestu. Bil je med poraženci šprinta, skupaj z Greiplom, Hoflandom, Ruffonijem, Nizzolom in Matthewsom. Z izjemo prvega šprinta v La Spezii mu nikakor ne uspe priti v ospredje. Spet se je izgubil v zaključku. Tri kilometre pred ciljem je Giant sestavil vlak in narekoval ritem, potem pa se je izgubil, ko je prišel v ospredje Lampre. »Moja naloga je bila slediti ekipi, žal pa tokrat ta taktika zaradi dežja, spolzkega cestišča in veliko krožišč ni bila prava. Izgubil sem veliko energije in vsaj pet mest, preden sem prvemu možu v vlaku povedal, kaj želim. Škoda, kajti v takšnih razmerah in razpletu si sam izborim boljši položaj,« je Mezgec pojasnil, zakaj ga ni bilo v zadnjih 200 m v ospredju oziroma boju za zmago.