Tiskane izdaje
Ko je Batageljeva leta 2008 začela kariero v konkurenci članic, žensko kolesarstvo v Sloveniji praktično ni obstajalo. Batageljeva je orala ledino, v tistih letih se je slovenska ženska profesionalna ekipa zdela nekaj povsem nemogočega, zato je najprej odšla v Italijo, nato v Španijo, potem pa se je leta 2012 vrnila domov, v takrat še amatersko ekipo Poleta. »Na začetku mi niti malo ni bilo jasno, v kaj se spuščam, žensko kolesarstvo pri nas ni obstajalo, nisem vedela, h komu naj se obrnem za nasvet. Sploh nisem znala dirkati v skupini, zato je bila prva sezona v Italiji zelo dragocena, potem pa se je vse skupaj leta 2012 začelo razvijati tudi pri nas in z veseljem sem prišla nazaj,« pravi Batageljeva, ki je v desetih letih svoje kariere kar devetkrat postala državna prvakinja na cesti: »Vedno mi je bilo v posebno čast, da sem lahko nosila barve slovenske zastave na dresu. Mogoče se je komu to zdelo samoumevno, meni pa je vsakič posebej ta dres pomenil ogromno.«
Hitijo v pravo smer
Še dodatno težo je dobil, ko je Gorazd Penko leta 2014 realiziral drzno zastavljen načrt in ekipo BTC City Ljubljana popeljal v profesionalne vode. »Premalokrat se zavedamo, kako velika stvar je, da imamo v Sloveniji žensko profesionalno ekipo. To je bil ogromen korak za žensko kolesarstvo,« se Batageljeva zaveda, da bi bila težko tako uspešna, kot je, če se Penko ne bi odločil bogate izkušnje usmeriti še v žensko kolesarstvo.
Polona Batagelj je ob slovesu od tekmovalne kariere dobila zahvalo tudi s strani MO Ljubljana. Foto Iztok Dimc
Polona Batagelj deset let pozneje zapušča kolesarstvo v precej boljšem stanju, kot je vanj vstopila. Mladih deklet je veliko, nenazadnje tudi v profesionalne vrste vsako leto prestopi kakšna od doma vzgojenih kolesark, tudi med rekreativnimi kolesarji žensk na specialkah ne manjka: »Čaka nas zelo zelo svetla prihodnost, že zdaj je vidno, da hitimo v pravo smer in veselim se, da bom lahko spremljala dobre rezultate tudi v prihodnje.«
Marsikatera od naslednic Batageljeve bi si želela vsaj ponoviti njene dosežke. Najbolj odmevno je bilo lansko deseto mesto z dirke svetovne serije GP Plouay, njej pa je najbolj v spominu ostal debi pod olimpijskimi krogi: »Dosegla sem, kar sem želela, za nič mi ni žal. Nastop v Londonu pa je bil zagotovo nekaj posebnega, o tem sanja vsak športnik, še kakšno leto pred tem se je to tudi meni zdelo nemogoče, nato pa 22. mesto. Tega dne ne bom pozabila.« Tudi v naslednjem življenjskem obdobju Batageljevi izzivov ne bo zmanjkalo, že med kariero je opravila magisterij na Pravni fakulteti v Ljubljani, kjer zdaj dela tudi magisterij. Ob tem obljublja, da bo ostala del kolesarstva, tudi Penko je zatrdil, da bodo zanjo našli mesto v ekipi tudi v prihodnjih letih.
Nova moč za šprint
Penko je za prihodnjo sezono že zakrpal kadrovsko vrzel, ki je ostala za Primorko. V ekipo prihajajo Rosella Ratto, Hayley Simmonds, Monique van de Ree, Maja Savić in Anja Longyka.
»V težkih etapah bomo zelo pogrešali Polono, želim ji vse najboljše. Smo pa pripeljali dobre okrepitve, Rattova je zelo izkušena, Simmondsova je že dvakrat vozila kronometer v Ljubljani, Monique van de Ree pa je do sedaj pomagala v šprintih Marianne Vos in računamo, da se bo v naslednji sezoni v šprinterskih etapah uvrščala v deseterico. Za Anjo Longyka verjamemo, da je dovolj talentirana, da pomaga naši ekipi, Majo Savić pa smo vzeli na priporočilo organizatorjev dirke po Vojvodini. Če želimo držati korak s konkurenco, moramo včasih tudi malo tvegati,« je okrepitve pred začetkom priprav na sezono 2019 opisal Penko.
