En naboj je vedno treba prihraniti za konec

Selektor Hauptman za Delo o konfiguraciji proge na SP, sestavi ekipe in zahtevnem zaključku kronometra, ki bo Rogliču ustrezal.

Objavljeno
25. julij 2017 23.41
Nejc Grilc
Nejc Grilc
Ljubljana – Do svetovnega prvenstva na Norveškem sta še dva meseca, a selektor članske reprezentance Andrej Hauptman ne počiva. Tisti, ki so na širšem seznamu kandidatov za mesto v reprezentanci že nekaj časa vedo, da bo Hauptman konec septembra na njih resno računal, med njimi je tudi Primož Roglič. Delnice Zasavca so ob izvrstnih vožnjah na Touru močno poskočile.

Ste progo za SP že preizkusili?

Proga je pisana na kožo kompletnim kolesarjem, v ospredju bodo verjetno šprinterji, ki se dobro peljejo tudi na vzponih. Na začetku kroga je strm klanec, dolg kilometer in pol. Andrej Cimprič je šel progo pogledat na Norveško in pravi, da ni lahka. V ospredju bodo zagotovo Kristoff, van Avermaet, seveda Sagan, Norvežani pa računajo tudi na Boassona Hagna in so progo zastavili tako, da bo njemu in Kristoffu pisana na kožo.

Tudi za Luko Mezgeca?

Seveda je primerna tudi za Luko, mislim, da bo lahko dober vsak, ki bo na Norveško prišel v vrhunski formi. Možnih je več razpletov, krog bi bil lahko dober tudi za vrhunskega kronometrista, ki bi napadel v pravem trenutku na vzponu in se odpeljal do cilja. Proga je zelo podobna enodnevnim klasikam in ni namenjena le specialistom.

Vlogo bo najbrž igralo tudi vreme ...

Ob koncu septembra bo na Norveškem precej hladno in skoraj zagotovo bo deževalo, saj je to v tem obdobju zelo pogosto. Tudi na mraz se bo potrebno pripraviti, trasa pa ni preveč tehnično zahtevna, zato dež ne bi smel otežiti dirkanja.

Bo Primožu Rogliču proga kronometra ustrezala?

Vožnja na čas bo zelo zahtevna, konča se namreč s kar 3,5 kilometra dolgim vzponom s 300 metri višinske razlike. Cesta je ozka in z avtomobilom najbrž ne bomo mogli slediti kolesarjem, zato bo gotovo prišlo do zastojev in dobro bomo morali premisliti, ali bomo pod vzponom menjali kolo za kronometer z navadnim kolesom in kako bomo to storili. Na preizkusu proge se bomo temu vsekakor morali posvetiti in zaključek do potankosti preučiti, za Primoža pa je takšna konfiguracija kot naročena. Svetovno prvenstvo je zanj velik cilj in zanj me sploh ne skrbi, da na Norveško ne bi prišel pripravljen.

Kaj pa menite o Rogličevih težavah v Marseillu?

Pri elektroniki gre lahko veliko stvari narobe, morda je bil res splet nesrečnih okoliščin, a v Skyu se kaj takega ne bi pripetilo. Težko je, ker ne veš, kolikokrat boš še v takšni formi, da boš v igri za etapno zmago na Touru, in če padeš, vsaj veš, da je šla priložnost po zlu po lastni krivdi. Po takšnih težavah pa je Primožu še težje, ker sam ni bil čisto nič kriv. Nedvomno je šla po zlu velika priložnost, a verjamem, da jih bo imel Primož še dovolj.

Koliko kolesarjev bo Slovenija lahko odpeljala na prvenstvo?

Zbiranje točk se zaključi konec avgusta, mesta pa se določajo glede na zbrane točke posamezne države na največjih dirkah in tudi glede na število kolesarjev, ki so osvojili točke svetovne serije. Država, kot je Slovaška, tako kljub zajetnemu številu točk Petra Sagana ne more imeti devetih kolesarjev, Sloveniji pa v tem smislu kaže dobro, če bo šlo vse po načrtih, bomo na štartu s šestimi kolesarji.

Imate v glavi že sestavljen seznam potnikov na Norveško?

O imenih je še prezgodaj govoriti, ogrodje reprezentance pa že imam postavljeno. Naši največji aduti so mi potrdili, da imajo svetovno prvenstvo v načrtu in da se bodo nanj resno pripravili in to se sklada tudi z mojo filozofijo, da bodo del reprezentance tisti, ki dirkajo dobro in si nastopa v državnem dresu želijo. Svetovno prvenstvo in evropsko prvenstvo sta dirki, ki med enodnevnimi dirkami pomenita ogromno in če nisi stoodstotno osredotočen na rezultat, ga zagotovo ne boš dosegel. Tisti, ki so v širšem krogu kandidatov, to že dolgo vedo in si lahko tudi na podlagi tega prilagodijo tekmovalni program, da bodo septembra v vrhunski formi. En naboj morajo prihraniti še za konec.

Imajo naši kolesarji v svojih ekipah dovolj posluha, da bo njihov program pravi za pripravo na SP?

Bolj kot tekmovalni program se mi zdi pomembno, da se dogovorimo s kolesarjem in da si on želi nastopa, potem bo kot pravi profesionalec že znal najti način, da se drži klubskih obveznosti in je hkrati še vedno v najboljši možni formi za prvenstvo. Potrebno je biti tudi malo iznajdljiv in včasih kakšno nalogo narediti malo bolj »po pameti« pred prvenstvom.

Kaj je boljša priprava za SP, Vuelta ali enodnevne dirke?

Recepta, ki bi deloval pri vseh, ni. Jaz sem enako dobro dirkal tako takrat, ko sem prišel z Vuelte, kot po seriji enodnevnih dirk. Na Vuelti moraš dirkati le na etapne zmage in prihraniti nekaj moči, potem si lahko v dobri formi, po boju za skupno zmago pa zagotovo ne. Enodnevne dirke so zasnovane zelo podobno kot prvenstva in so zato dobra generalka pred SP.

Iz tako velikega bazena kolesarjev svetovne serije ne bo lahko izbrati šesterice.

To so za selektorja sladke skrbi. Na papirju je težko določiti le šest kolesarjev, a nato nekdo pred prvenstvom zboli, spet drugi ni v formi, čeprav je na treningih vse naredil prav, in tako nekaj kolesarjev odpade. Zato je lahko le prednost, da imamo letos večjo izbiro. Na ta način bomo lahko v vsakem primeru sestavili konkurenčno ekipo, v kateri bomo imeli adute za več različnih scenarijev dirke.