Vicenza – Dvanajsta etapa Gira je bila v zaključku zelo podobna ardenskim klasikam. Pa ne samo zaradi srednje dolgih klancev in eksplozivnega zaključka v zadnjem kilometru, ampak tudi dežja in močnega vetra. Belgijec Philippe Gilbert, sicer velemojster Amstlove dirke, Valonske puščice in Liege-Bastogne-Liege, je slavil prepričljivo zmago.
Ko je na sredi klanca na Monte Berico pospešil, mu nihče ni mogel slediti. Za Gilberta je bila to pravzaprav zadnja priložnost za etapno zmago na letošnji dirki. Do konca Gira so preizkušnje, v katerih nima nobenih možnosti – dva šprinta, vožnja na kronometer, pet visokogorskih in še ena etapa za šprint manjše skupine.
Belgijec je po drugi zmagi na Giru (prvo je slavil pred šestimi leti na podobnem zaključku in na enak način v Anagniju, nekoliko južno od Rima) poudaril, da mu je proga, kjer bo leta 2020 svetovno prvenstvo, pisana na kožo. »Zadnjih 800 m je bil mali Cauberg na Amstlovi zlati dirki, zato sem tam tudi pospešil. Na koncu je bilo vse videti lahko, vendar pa brez izjemnega dela ekipe ne bi prišel v tako dober položaj za zadnjo akcijo,« je opisal razplet 13. etape 32-letni Belgijec, ki si je traso skupaj s športnim direktorjem Fabiom Baldatom ogledal že marca. Mojstru klasičnih dirk in nekdanjemu svetovnemu prvaku, ki je v karieri slavil že 85 zmag, je bila to prva zmaga v sezoni! »Imel sem veliko smole. Padci, tudi na Valonski puščici, so mi prekrižali vse načrte. Kljub temu sem treniral. Prepričan sem bil, da bom prej ali slej stopil na zmagovalni oder,« je povedal Belgijec.
Alberto Contador je proti Fabiu Aruju pridobil 14 sekund, tako da Italijan zaostaja že 17 sekund. Aru je bil nekajkrat v škripcih, ker ni dovolj jedel. Na koncu mu je zmanjkalo energije. Mnogi Contadorja že slavijo za zmagovalca, a španski matador opozarja, da je skupna zmaga še daleč. »Letos je Giro zelo težak. Vsak dan se dogaja veliko stvari in 1000 stvari gre lahko narobe. Vsaka sekunda je pomembna, kajti v krizi lahko izgubiš minute. Še čutim bolečine v poškodovani rami, najbolj pomembno pa je, da je telesna pripravljenost iz dneva v dan boljša,« je pojasnil počutje prvi in pravzaprav edini preostali favorit »italijanskega kroga«.
Grega Bole (CCC) je bil v zaključku etape v »zmagoviti skupini« štiridesetih, vendar pa na strmem zadnjem kilometru ni mogel slediti najboljšim. Taktično je kolesaril dobro, vendar se mu pozna, da za dirkanje v tako dobri konkurenci WorldToura za najvišja mesta nima dovolj moči. Drugoligaška konkurenca je v takih etapah precej hendikepirana v primerjavi s kolesarji, ki so imeli celo pomlad močne dirke na najvišji kakovostni ravni.
Današnja etapa od Montecchia Maggiore do Jesola (147 km) je izrazito ravninska. Je tudi najbolj šprinterska, saj imajo najhitrejši kolesarji, za razliko od finalne v Milanu, v nogah še dovolj moči za najbolj eksplozivne šprinte. Za Luko Mezgeca (Giant), ki v dosedanjih šprintih ni dosegel pričakovanega, bo to izjemna priložnost, da se uvrsti v trojico. Ekipa ima sicer veliko moči v nogah, vendar pa so De Becker, Arndt in Mezgec, ki je med najhitrejšimi možmi na letošnjem Giru, neuigrani. Med favoriti pa so še Nizzolo (Trek), Modolo (Lampre), Greipel (Lotto), Viviani (Sky) in Ruffoni (Bardiani).