Gospodar Gira

Vzdevek »gospodar dirke« dobi v Italiji tisti nosilec majice vodilnega, ki ima najmočnejšo ekipo in suvereno obvladuje konkurenco. Na stotem Giru si je vzdevek »padrone« prislužil Nairo Quintana. Po prikazanem na vzponu na Blockhaus oziroma »Mt. Ventouxu Gira« ga bo bržkone obdržal do Milana. Ne glede na razplet današnje, večinoma hribovske »ure resnice«. Malo verjetno je namreč, da bi ga zasledovalci – domači favorit Vincenzo Nibali, rojeni francoski hribolazec Thibaut Pinot in nizozemski mojster voženj na čas Tom Dumoulin – premagali, ker pač niso tako vsestranski kolesarji. Vsakemu manjka delček, ki ga ima Kolumbijec: Nibaliju in Pinotu moč v vožnjah na čas, Dumoulinu poskočnost in vzdržljivost v vožnji navkreber. Morda najpomembnejše pa je, da za tritedenski maraton nimajo tako uigranega moštva, kot ga ima letos Movistar.

Medtem ko je v Apeninih Quintanova četica pokazala zastrašujočo moč Indurainovega Banesta, Armstrongovega US Postala in Froomovega Skya, sta Nibali in Duomolin ostala brez glavnih pomočnikov: Italijan brez izključenega Javierja Morena, Nizozemec pa brez poškodovanega rojaka Wilca Keldermana. Iz kroga favoritov so zaradi padcev izpadli še prvi mož Skya Geraint Thomas, njegov španski oproda Mikel Landa in Mezgečev kapetan pri Orici, Britanec Adam Yates.

Quintana se je, ko si je po treh letih spet oblekel rožnato majico, zapičil v pisanje italijanskih novinarjev, da je na Blockhaus kolesaril s stoodstotno močjo. Z odgovorom »tega nisem rekel« pa zapisa ni zanikal. Nedvomno je izvrstno pripravljen, bržkone bolje, kot bo na Touru, saj mora osvojiti izjemno zahteven Giro, da bo lahko sledil vzorniku Marcu Pantaniju, zadnjemu, ki je osvojil dvojno krono Tour-Giro. Njegovim spremembam ritma na najbolj strmih delih 19 km dolgega vzpona s povprečnim naklonom 8,3 % ni bil kos niti Nibali, ki mu je napadalni slog sicer lasten. Jasno pa mu je, da se bo Giro odločil tretji teden. Za kolesarji sta namreč le dva od 13 ključnih vzponov (Etna in Blockhaus), pred njimi pa še Stelvio, Mortirolo, Oropa, Piancavallo, Pordoi in za posladek še vožnja na kronometer v zadnji etapi od Monze do Milana.

V senci rožnate majice so seveda vse ostale. Drugo najbolj spoštovano na tritedenskih dirkah – za najboljšega hribolazca – nosi Jan Polanc. Slovenski junak Etne ima sijajno priložnost, da jo tudi osvoji. Vprašanje je le, kako se bodo odločili v moštvu Emiratov. Kranjčan je namreč pri 25 letih tudi v igri za belo majico najboljšega mladega kolesarja (pred njim sta ta čas le Italijan Davide Formolo in Luksemburžan Bob Jungels) in deseterico v skupnem seštevku (po 9. etapi je 15.), saj prvi mož ekipe Rui Costa že zaostaja in na dolgih vzponih le ni tako močan, kot so napovedovali. V kolesarstvu je seveda železno pravilo, da kapetana lahko nadomestiš le takrat, ko ne zmore več slediti ritmu dirke. Polancu se ponuja velika priložnost, saj lahko postane tudi pravi kapetan za Giro, Tour in Vuelto. Dokazov, da je zmožen biti »padrone« svojega moštva, ima že veliko.