Bergen – Primož Roglič si je po novinarski konferenci, kjer je bil nekoliko v senci svetovnega prvaka Toma Dumoulina, vzel nekaj minut tudi za navzoče slovenske novinarje in na kratko povzel, kakšni občutki prevevajo novopečenega svetovnega podprvaka v kraljevski disciplini kolesarstva.
Srebro se vam sveti okrog vratu, kako bi strnili prve vtise po izjemnem dosežku?
V tem trenutku težko povem karkoli, kolajna je le kolajna in to s svetovnega prvenstva, občutek je res super. Vsako tekmo si vendarle želim zmagati in s tem ciljem sem šel danes na štart, a je bil Tom očitno res za razred boljši, za kar mu lahko samo čestitam. Kljub vsemu imam kolajno in v tem lahko samo uživam.
Nekako se nam je že zdelo, da vam letos v vožnjah na čas ne gre vse po načrtu. Na dirki po Franciji ste imeli dvakrat veliko smolo, tudi zadnji kronometer na dirki po Britaniji se ni izšel povsem po željah ...
Kaj naj rečem, treba je le verjeti vase in se osredotočiti na progo in na svoj nastop. Poizkušal sem na vseh področjih stvari narediti optimalno in izšlo se je na najboljši možen način. Tisti kronometer z dirke po Britaniji je imel s tem skupno le ime, tam je bila proga povsem ravna, zato sem vedel, da sem tukaj lahko precej boljši, tudi takrat nisem dvomil v svoje sposobnosti. Prepričan sem bil, da me bo ob menjavi kolesa na vzponu zelo težko premagati. Dolgo smo razmišljali, če se menjava izplača, v torek pa je padla odločitev, da bomo igrali tudi na srečo. Menjavo smo večkrat preizkusili, zato smo jo na koncu lahko tudi samozavestno izvedli.
Ob pogledu na vmesne čase se zdi, da ste odlično razporedili svoje moči. Najhitrejši ste bili na prvem in zadnjem vmesnem času, vmes se je zaostanek že precej povečal. Ste spremljali vaše čase?
Imel sem vse podatke iz avtomobila, sporočali so mi zaostanke, bilo pa je zelo težko. Začel sem na polno in kar hitro ugotovil, da bo potrebno pritiskati tam, kjer šteje. Na vzponu sem se počutil dobro in bil sem prepričan, da se težko kdo s kolesom za kronometer pelje tako hitro, kot se jaz lahko s cestnim.
Nekaj konkurentov je izbralo nenavadna prestavna razmerja, kakšno kolo ste uporabili vi?
Na kolesu za kronometer sem imel spredaj razmerje 56-42, a manjšega zobnika sploh nisem uporabil, zadaj pa razmerje 11-30. Nato sem presedlal na cestno kolo, kjer sem imel spredaj razmerje 53-39, zadaj pa običajnih 11-28.
Kdaj ste se odločili, da bo sreda v Bergnu vaš dan?
Po Touru sem se posvetil temu nastopu, a je bilo svetovno prvenstvo moj cilj že od začetka sezone, ko smo sestavljali program dirk. Vmes se je zgodilo ogromno stvari in potrebno je bilo ponovno poiskati pravo pot ter se osredotočiti. Vedel sem, da je kronometer moja priložnost, zato smo se zagotovo z enim očesom pripravljali tudi na ta nastop. Kronometra sicer nisem treniral tako, kot se na nastop pripravijo specialisti za vožnjo na čas, le nekaj več časa sem preživel na posebnem kolesu za kronometer.
Oder za zmagovalce delite s Tomom Dumoulinom in Chrisom Froomom, zmagovalcema tritedenskih dirk. Vam to vliva samozavest za bodoči boj za vrh Gira, Toura in Vuelte?
Zelo lepo je končati v družbi tako velikih in tako uspešnih kolesarjev, kot sta Froome in Dumoulin. Že nekaj časa imam v mislih tudi tritedenske dirke, imam se za kolesarja, ki je lahko dober v generalni razvrstitvi in ne za specialista za kronometer. V prihodnje se bom zagotovo osredotočal tudi na to, a ne prehitevajmo, potrebno je napredovati korak za korakom.
Z zmago na Galibierju ste pokazali, kako nevarni ste v vožnji navkreber. Na nedeljsko cestno dirko boste šli po srebru lahko povsem sproščeni. Je tudi cestna dirka v vašem načrtu?
Kot sem že omenil, treba se je le zavedati svojih sposobnosti. Na Touru sem dobil potrditev tistega, kar sem sam pri sebi že vedel, namreč da sem zelo blizu najboljših. Imam to čast, da pišem zgodovino slovenskega kolesarstva in zakaj pa ne bi odšli tudi po ta uspeh? Trenirali smo dobro in enkrat se je že obrestovalo, zakaj se ne bi še enkrat?