Aprica – Ko je pri spustu po prvem vzponu v Aprico Albertu Contadorju počila zračnica in se je karavana prepolovila, je bil položaj za »rožnato majico« kritičen. Prva tekmeca Fabio Aru in Mikel Landa sta si namreč ob vznožju Mortirola (45 km do cilja), sicer enega najbolj zahtevnih klancev na svetu, prikolesarila 51 sekund prednosti.
A Španca ni zagrabila panika. Prepričan je bil, da bo na »Pantanijevi gori« ujel tekmece. V prvih petih kilometrih, kjer se je cestišče nagnilo tudi do 18 %, je prednost izničil, nato pa pospešil. Ker Aru ni imel dovolj moči v nogah, so v Astaninem moštvu hitro spremenili taktiko. Vlogo kapetana je prevzel Landa. »Mikel se je bolje počutil, zato je bilo prav, da je on sledil Contadorju. Edino prav je, da vodja ekipe prepusti pobudo drugemu možu, če se ne počuti dobro. Jaz sem v zadnjih 40 kilometrih hudo trpel. Lahko bi izgubil 20 minut,« je Aru pojasnil, zakaj je prepustil mesto prvega moža v ekipi Landi.
Španec številka 2 na letošnjem Giru je brez težav sledil rojaku Albertu in Nizozemcu Stevenu Kruijswijku. To je bil izjemen kolesarski šov Contadorja, kakršnega nismo videli že od časov Pantanija. Za Italijane seveda ne tako velik, kot je bil Pantanijev leta 1994. Gusar v srcih »tifosov« še vedno živi.
Landa meni, da je zmaga v kraljevski etapi bolj pomembna od nedeljske v Madonni di Campiglio. Taktično je kolesaril brezhibno. Prilepil se je na kolo Contadorja in mu brez obremenjevanja možganov sledil. Prihranjeno energijo je vnovčil v zadnjih treh kilometrih vzpona v Aprico. Dodobra utrujeni nosilec rožnate majice mu ni mogel slediti. »Že pred Mortirolom smo želeli izmučiti Contadorja. Zato smo tudi pospešili, ko smo videli, da ga ni v ospredju. Žal Aru na najtežjem vzponu ni bil tako močan, kot smo želeli. Kdo bo v nadaljevanju dirke prvi mož? Odvisno bo od počutja oziroma moči v nogah,« je zmagovalec etape povedal o taktični igri, v kateri se je »El Pistolero« otresel Aruja, katerega zaostanek je 4:52, medtem ko je Landa svojega zmanjšal za 38 sekund, kolikor je bila njegova prednost v cilju.
Contador je prepričan, da bo letošnja etapa na Mortirolo zapisana v zgodovino Gira kot ena izmed najbolj zanimivih. »Ko mi je počila zračnica, mi je na pomoč priskočil Ivan Basso. Dal mi je svoje kolo, ker ima enake prestave kot jaz. Ker ga nisem mogel dovolj hitro zamenjati, hitrost pa je bila izjemno velika, je nastala v karavani vrzel, ki je nismo mogli zapolniti. Astana je pri pospeševanju branila svoje interese. Jasno pa mi je bilo, da bom zaradi visokega ritma Katjuše in Astane moral na Mortirolu sam izničiti prednost, ki si jo je Aru prikolesaril na 9-kilometrskem ravninskem odseku. V celoti sem se osredotočil na svoje kolesarjenje. To je bila pravzaprav vožnja na kronometer,« je opisal dramatičen zaplet in razplet Contador in dodal, da se lahko Landi samo prikloni za veliko predstavo. O tem, ali je bil napad na majico vodilnega pravilna poteza ali ne, ni želel razpredati, čeprav je nepisano pravilo, da se nosilca majice ne napada, ko ima počeno zračnico ali ko pade.
Kako zahtevna je bila kraljevska etapa, pa povedo številke – na 174 km so morali kolesarji v več kot petih urah premagati pet gorskih ciljev s 4500 m višinske razlike.
Medtem, ko sta bila oboleli Jan Polanc in Luka Mezgec v »gruppettu« oziroma eni zadnjih skupin, je z zanj odličnim nastopom presenetil Grega Bole. V cilj je prikolesaril 19., v skupini z Uranom, Nievejem in Kangertom.
Današnja etapa od Tirana do Lugana v Švici (134 km) ima samo en gorski cilj 3. kategorije (v Tegliu), v kateri so sicer favorizirani specialisti za klasike (Gilbert, Ulissi, Felline), priložnost pa bodo imeli tudi tisti šprinterji, ki bodo preživeli vožnjo čez številne griče. Med njimi je tudi Luka Mezgec. Je pa 17. etapa vrhunska priložnost za Boleta. Kolesarjenje v kraljevski etapi veliko obeta.