Jan Tratnik z vztrajnostjo in željo na vrh

V karieri mu ni bilo vedno postlano z rožicami. Od statusa velikega talenta in ponesrečenega prestopa h QuickStepu se je po dolgih letih trdega dela in zmagovanja na nižji ravni Jan Tratnik vrnil na pot do svetovnega vrha. V poljski ekipi CCC Sprandi je našel svoj mir in predvsem priložnost, da svetu pokaže, kakšen motor se skriva v simpatičnem »Sjuku«.

V Idriji rojeni Tratnik je izstopal že v mladinskih kategorijah, dokončno pa je zablestel po prestopu med mlajše člane, ko je priložnost dobil pri ljubljanskem Rogu. Že v prvi sezoni v višjem razredu je najprej med mlajšimi člani kronometer na državnem prvenstvu končal na tretjem mestu, leto pozneje je z isto uvrstitvijo končal tudi cestno dirko, pozornost največjih ekip pa je pritegnil leta 2012.

Takrat je vse leto dirkal v izjemni formi in postal evropski prvak do 23 let po napadalni vožnji v zaključku, svoj talent za težke enodnevne dirke pa potrdil s četrtim mestom na sloviti dirki po Flandriji za mlajše. Belgijski QuickStep slovi kot odlično okolje za potencialne zmagovalce spomladanskih klasik, in ko je potrkal na Tratnikova vrata, je bilo prestopu težko reči ne. »Takrat je bilo vse videti drugače, zdaj vem, da sem šel prezgodaj v tujino, kjer se nisem znašel. A sem dvignil glavo in se iz te napake veliko naučil, kar mi je pozneje prišlo zelo prav,« obdobja v Belgiji nima v najlepšem spominu. Vodstvo ekipe ni razumelo, da za dominantne predstave potrebuje nekaj kilogramov več kot njegovi podobno grajeni vrstniki, po prisilni dieti se mu je porušilo hormonsko ravnovesje in zato se mu tudi ni posrečil težak preskok med najboljše.

Marsikateri veliki talent je doživel podobno izkušnjo in kolo kmalu obesil na klin, Tratnik pa je bil odločen, da bo vse poskusil znova. Vrnil se je k Rogu in počasi spet dobil prave občutke, nato leto dni dirkal pri Tirolu, potem pa ga je v svoje vrste zvabila odlično organizirana avstrijska kontinentalna ekipa BMC Amplatz. Takrat je spet začel zmagovati, trdo treniral in zavrnil nekaj prestopov v negotove tuje sredine, nato pa lani v Ihanu postal državni prvak na cesti in v svojih vrstah si ga je zaželel bogati poljski CCC Sprandi Polkowice.

Prepričalo ga je stabilno okolje

Poljska ekipa ima močno podporo proizvajalca čevljev CCC in se odlično znajde v razredu prokontinentalnih ekip, ki je v zadnjem obdobju začel izumirati. Veliko nekoč zelo dobrih evropskih ekip drugega razreda je poskušalo narediti preskok med največje, a se je po sezoni ali dveh epizoda večinoma končala klavrno, najpogosteje z bankrotom. CCC Sprandi teh ambicij še nima, povsem zadovoljen je s statusom morda najboljše prokontinentalne ekipe, stabilno okolje je prepričalo tudi Tratnika.

Poljaki so ga v svoje vrste pripeljali, da bi bil v podporo mlademu rodu domačih tekmovalcev, a so že po nekaj dirkah spoznali, kaj vse zmore Sjuk, kakor ga kličejo nekdanji sotekmovalci in reprezentančni kolegi. Z vrsto solidnih rezultatov si je spomladi izboril mesto v ekipi za Giro in na njem prvi kronometer končal tik za deseterico, na zadnji dan dirke pa po uri resnice pristal na vrhunskem devetem mestu, kar je bilo manjše presenečenje tudi zanj. Le teden pozneje je, še vedno utrujen, prišel na dirko po Slovaški in kljub utrujenosti dobil dve etapi in domov prinesel rumeno majico za najhitrejšega v skupnem seštevku.

Po državnem prvenstvu so mu Poljaki obljubili odmor pred nadaljevanjem sezone, a so se njegove noge vrtele tako dobro, da je hočeš nočeš moral še v Avstrijo, nato pa takoj na višinske priprave pred drugim delom sezone. A Tratnik ni kolesar, ki bi se pritoževal, stisnil je zobe in se kljub napornemu ritmu pripravil na svetovno prvenstvo, na katerem je želel le pomagati ekipi.

Še enkrat noče hiteti

Izkušnje iz QuickStepa so ga naučile, da je treba biti v športu marljiv in potrpežljiv in prava priložnost bo prej ko slej prišla. V Bergnu je na SP debitiral v ekipni vožnji in bil gonilna sila ekipe CCC, v sredo na uri resnice pa je letel po norveških cestah in postal deseti najboljši kronometrist sveta. »To je zame in za mojo ekipo izjemna nagrada, v takšni konkurenci je na mesto v elitni deseterici vsak lahko ponosen. Nikakor nisem pričakoval tako visoke uvrstitve, računal sam na mesto okrog trideseterice. V prvem delu je bilo težko, v drugem pa so se noge vrtele odlično,« Tratnik še ni povsem dobro vedel, kaj je na prvenstvu v Bergnu v resnici dosegel.

Z letošnjimi rezultati bi si najverjetneje lahko zagotovil pogodbo v kakor od 18 ekip svetovnega razreda, a noče spet hiteti: »Dovolj sem se naučil, da vem, kaj si želim. V ekipi CCC Sprandi imam vse, kar potrebujem za svoj razvoj. Vodstvo verjame vame in mi omogoča, da dirkam na svoj rezultat in sem kapetan dirk, kar je v tem trenutku zame najpomembnejše. Vem, da imam še precej prostora za napredek, in v tem okolju mi bodo napredek omogočili.«

Pri 27-ih letih Tratnika odlikujejo skromnost, trezna glava in zavidljiv »motor«, predvsem pa ga naprej žene neverjetna želja, s katero se loteva kolesarstva. Takšnega tekmovalca bi si v svojih vrstah želel vsak športni direktor, vsaj zaenkrat pa bodo ob Sjukovih zmagah od zadovoljstva žareli tudi obrazi v kolesarstvo zaljubljenih Poljakov.