Katarza nekoč velikega upa, danes grešnika

Fiuggi – Kriki navdušenja Diega Ulissija, nekdanjega zmagovalca dirke Po Sloveniji (leta 2011), po zmagi v 7. etapi Gira so bili razumljivi. Pred dobrim mesecem je prestal devetmesečno prepoved kolesarjenja zaradi pozitivnega dopinškega testa na lanskem Giru. Zmaga je bila za 25-letnega Toskanca obliž na sramoto, ki ga bo spremljala vso kariero.

Lani je bil po dveh zmagah na italijanskem krogu pozitiven na zdravilo za astmo salbutamol. Za uporabo ventolina je imel sicer dovoljenje, a so ga kljub temu kaznovali. Lahko si le predstavljamo, kakšno katarzo je doživel Toskanec, ki je neizmerno zaljubljen v dve kolesi, ime pa je dobil po Diegu Maradoni, čigar Napoli je dvakrat osvojil naslov italijanskega prvaka. Letošnja zmaga je bila čista kot solza za razliko od denimo tiste izpred štirih let, ki so mu jo podarili sodniki, potem ko so zaradi spornega prerivanja izključili nesojenega zmagovalca Giovannija Viscontija. Pravzaprav je bila veliko presenečenje, saj Ulissi po svojih kolesarskem značaju in telesni zgradbi ne sodi med »šprinterje« za položne cilje, kakršen je bil v Fiuggiju. »Zame je to prava osvoboditev, saj je za menoj devet težkih mesecev. Počutil sem se, kot da bi zmagal na svetovnem prvenstvu. V zaključku je bilo nekaj zelo dobrih šprinterjev, zato sem pospešil prej kot ponavadi, da me Matthews, Gerrans in drugi močni fantje ne bi ujeli. Strategijo smo sicer zgradili za Modola. Polanc in Richeze sta ga pripeljala v zaključno akcijo, jaz pa sem pokril preostale tekmece. Prilepil sem se ekipi Orice, nato pa sledil Gilbertu. Ko pa sem videl, da nisem v dobrem položaju, sem skočil v zavetrje Gerransa in nato le še pospešil, kolikor so pač noge dale. Bile so najmočnejše,« je opisal največjo zmago v življenju Ulissi, ki je pred leti veljal za enega največjih talentov italijanskega kolesarstva. Sodi v rod Vivianija, Nizzola, Degenkolba, Betancourta.

Grega Bole je bil v idealnem položaju za vrhunsko uvrstitev, a mu je v zadnjih stotih metrih zmanjkalo moči. Še tretjič je končal med petnajsterico najboljših. »Etapa je bila težka, zaključek pa zelo zahteven. Na klancih sem se počutil zelo dobro, tudi v odločilni del dirke sem po zaslugi dobre zaščite Szmyda, Rutkiewicza in Samolaiua prikolesaril v zelo dobrem položaju. Šprint sem začel pravočasno, vendar pa v nogah ni bilo več moči za zmagovalni oder,« je Bole pojasnil, zakaj je končal na osmem mestu.

Najdaljši dan na Giru – kolesarji so bili na kolesu 7 ur in 20 minut – je minil zelo mirno in v nizkem ritmu. Za nosilca rožnate majice Alberta Contadorja pa je bil pravo trpljenje. Z bolečinami zaradi izpahnjene rame je težko ohranjati koncentracijo. V ekipi Tinkoffa so zelo pazili na ritem. Tudi celotna karavana je bila uvidevna do prvega favorita. Po štirih urah kolesarjenja pa se je, kot je dejal novinarjem, počutil nelagodno. »Bilo je zelo težko, a stvari gredo počasi na bolje. Upam, da bo bolečina z dnevi minila,« je povedal po etapi Contador in dodal, da upa, da bo lahko danes in v gorskih etapah kolesaril tako, kot je na Abetoneju, ko je brez zadržkov napadal. »Tokrat se bom zavoljo bolečin osredotočil le na obrambo,« je napovedal apeninski preizkušnji.