Kraljevska etapa čaka na junaka rožnate pentlje

Rovetta – Zadnji prosti dan na dirki kolesarji večinoma izkoristijo za kanček zabave in nekaj ur uživanja, tokrat pa je večina z nelagodnim občutkom strmela proti očaku vzhodnih Alp v daljavi. Pred karavano sta kraljevska etapa in najvišja točka dirke za uvod v ekstremno zahteven zadnji teden bojev v Italiji.

Pri zasnovi trase stotega Gira so imeli prireditelji v mislih čim večjo pentljo, ki bi počastila karseda velik del Apeninskega polotoka. Če je bil drugi teden dirke nekoliko lažji in je še ponudil nekaj priložnosti hitrim in napadalnim kolesarjem, bo šlo od danes do nedeljskega konca v Milanu le še na nož. Šestnajsta etapa se začenja s strahovitim vzponom na Mortirolo, ki je bil že večkrat osrednja točka dirke, letos pa se bodo nanj prvič povzpeli po za odtenek lažji južni strani. Vzpon so organizatorji posvetili Micheleju Scarponiju, strastni tifosi pa bodo zagotovo poskrbeli, da bo Mortirolo ena od najbolj čustvenih točk letošnjega Gira. Po dolgem spustu je na vrsti težko pričakovanih 21 kilometrov in 48 serpentin Stelvia, ki je z 2785 metri najvišja točka Gira ali v čast legendarnemu kolesarju poimenovana Cima Coppi. Po novem zahtevnem spustu bodo Stelvio še enkrat napadli s švicarske strani, zaključni spust do Bormia pa bo priložnost za Vincenza Nibalija, če bo do takrat obdržal stik z najboljšimi. Tako težke etape so v preteklosti že znale biti dolgočasne, letos pa si favoriti enostavno ne morejo privoščiti, da jim še ena priložnost za zmanjšanje zaostanka za Tomom Dumoulinom spolzi iz rok.

»Nibali je v zelo dobri formi, vsaj tako dober je kot lani, le Tom je za razred boljši od konkurence. Podatki so zelo dobri, a bomo potrebovali slab dan Dumoulina, če želimo razmišljati o zmagi. Na vzponih je Vincenzo lahko zraven, na manj strmih odsekih pa mu zmanjka moči in Dumoulin lahko naredi razliko. Vincenzo se zagotovo ne bo predal,« je o stanju dolgoletnega varovanca prepričan trener Paolo Slongo. Visokoleteče italijanske napovedi pred jubilejno rožnato pentljo se zaenkrat ne uresničujejo. Resda Nibali ne vozi slabo, a to ni šampionska podoba morskega psa iz Messine, ki jo je kazal v preteklosti. Če so se favoriti kaj naučili iz zgodovine, potem Nibalija ne bodo odpisali, nenazadnje je v lanski tretji teden dirke vstopil s še precej večjim zaostankom, pa je na koncu »maglia rosa« vseeno končala na njegovih ramenih.

Največ se še vedno pričakuje od Naira Quintane, a tudi Kolumbijcu večje možnosti pripisuje le še malokdo. »Mislim, da nihče ni pričakoval, da bo Dumoulin tako dober na vzponih. Kar je pokazal na Oropi, je bilo izjemno. Na Stelviu bom napadel in dal vse od sebe, potem pa bomo videli, kam nas bo to pripeljalo,« je na novinarski konferenci v prostem dnevu pojasnil redkobesedni Quintana.

Velike načrte ima tudi Jan Polanc, ki je z 11. mestom v Bergamu spet navdušil. Oče Marko je prepričan, da bo Jan v tretjem tednu po zaslugi dobrih priprav še napredoval, v tem primeru ni izključen niti boj za novo etapno slavje. Drugi slovenski kolesarji bitke v gorah pričakujejo s precej večjim strahom. »Lepo bi bilo ujeti še en pobeg, a bo težko že preživeti vse vzpone, zato bom prve tri etape le poskušal čim lažje priti do cilja, potem pa bomo videli. Vsekakor bi rad dobro in na polno odpeljal zaključni kronometer v Milanu,« za zadnji teden napoveduje Jan Tratnik. Podobnega mnenja je Matej Mohorič. »Le pravi specialisti za vzpone bodo lahko del ubežnih skupin, meni pa te etape ne ustrezajo preveč. Precej se mi pozna tudi utrujenost, zato bom poizkušal le čim bolje pomagati ekipi.« Zadnjih šest dni rožnate pentlje nikomur ne bo lahko.