Kronometer bo odločila le Martinova forma

Ponferrada – Za kolesarje, ki trenirajo vožnjo na čas, je svetovno prvenstvo vsakoletni vrhunec, mavrična majica pa simbol najbolj čiste kolesarske preizkušnje, v kateri si to, kar dejansko si. V minulih letih v »uri resnice« ni bilo manevrskega prostora za kaj drugega.

Chris Boardman, Miguel Indurain, Alex Zülle, Laurent Jalabert, Abraham Olano, Jan Ullrich (dvakrat), Sergej Gončar, Santiago Botero, Michael Rogers (trikrat), Fabian Cancellara (štirikrat), Bert Grabsch in Tony Martin (trikrat) so bili resnično najboljši kronometristi svojega časa. Organizatorji letošnje preizkušnje najmočnejših mož na dveh kolesih so pripravili težak kronometer z dvema vzponoma, ki utegneta v ospredje postaviti povsem drugačen tip kolesarja.

Na španskem kronometru ne bo Fabiana Cancellare, sicer največjega tekmeca Tonyja Martina, niti Američana Tylerja Phinneyja. Štirikratni svetovni prvak se bo osredotočil na nedeljsko cestno dirko. Tudi Chrisa Frooma ne bo. Martinu je torej pot do četrtega zaporednega naslova odprta. Vendar pa ne bo tako lahka, kot se zdi. Olimpijski prvak Bradley Wiggins zagotovo ne bi nastopil, če ne bi bil dobro pripravljen. To velja tudi za Nizozemca Toma Dumoulina in Avstralca Rohana Dennisa. Italijan Adriano Malori je zadnje tedne odlično dirkal in navsezadnje tudi dobil zaključnih »20 minut resnice« na le 9,5 km dolgi progi na Vuelti.

Martin je na moštveni vožnji na čas doživel ledeno prho. Ekipa Omega-Quick Step je bila enako močan favorit, kot je Martin na posamični preizkušnji, a je doživela dvojni poraz – proti ameriškemu BMC in avstralski Orici. To sta bila tudi Martinova osebna poraza, saj je bil pri obeh naslovih v minulih dveh letih motor belgijskega moštva. Analiza poraza je pokazala, da trikratni zaporedni prvak ni bil tako močan oziroma 100-odstotno pripravljen, kot je bil v Københavnu (2011), Valkenburgu (2012) in Firencah (2013). Za pripravo na posamično »uro resnice« je imel dva dni.

Wiggins je v zadnjih treh letih dvakrat osvojil bronasto kolajno. Pravi, da je čas za zlato. »Tony je tudi letos prevladoval v kronometru (zmagal je na Touru in Vuelti ter slavil šest zmag – op. p.), žal pa nisem imel veliko priložnosti, da z njim pomerim moči. Priložnost za nas tekmece je dejstvo, da je bil na Vuelti slabši kot na Touru. Mogoče pa mu forma vendarle pada. Podobno sem razmišljal tudi lani, a sem za njim zaostal 42 sekund. Razplet bo torej odvisen od Martinove pripravljenosti,« Britanec želi zaustaviti zmagoviti niz.

Slovenijo bosta v Ponferradi zastopala Kristjan Koren in Matej Mohorič. Med 64 kolesarji na štartu ni pričakovati visokih uvrstitev, kakršne so bile denimo Janija Brajkoviča (5. v Mendrisiu 2009 in 8. v Vareseju 2008) ter sedanjega selektorja Martina Hvastije z 12. mestom v Valkenburgu 1998.

»Konkurenca je za visoke uvrstitve premočna. Na štartu bodo večinoma specialisti. Pametno bo treba razporediti moči. V začetku se ne bom smel zagnati, večino moči pa bom moral prihraniti za zaključek. Trasa ni tehnično zahtevna, tako da bo odločala surova moč,« razmišlja o slovenski uri resnice Koren, ki je najboljšo uvrstitev dosegel v Valkenburgu leta 2012 s 17. mestom. Matej Mohorič je premlad in neizkušen za kaj več kot za učno uro. »Konkurenca najboljših profesionalcev na svetu je tako močna, da bom zelo vesel, če se bom uvrstil v prvo polovico. Dal bom seveda vse od sebe, da ne pozabim, da je kolesarstvo tudi trpljenje,« je dodal Mohorič, ki bo začel s kronometrom ob 13.58, medtem ko bo Koren štartal ob 14.28.