Prva letošnja etapna dirka na Pirenejskem polotoku sicer ne sodi v točkovanje za svetovno serijo (tako kot dirka po Sloveniji sodi stopnico nižje, v kategorijo pro), vendar je privabila kar 13 ekip najvišje ravni in kopico »prvokategornikov«. Alejandro Valverde (Movistar) je na papirju prvi favorit, najnevarnejši tekmeci pa lanski zmagovalec Ion Izagirre (Astana), Pogačar ter njegov nekdanji moštveni kolega Dan Martin, ki se bo prvič predstavil v dresu ekipe Israel Start Up Nation. Debi pri Rogličevi ekipi Jumbo Visma bi moral prestati Tom Dumoulin, ki pa je zaradi bolezni odpovedal nastop.
Blizu vrhu bi rad končal tudi Mohorič, za katerega bo to prvi štart po oktobrskem padcu na dirki po Hrvaški, pri katerem sta mu počili dve rebri. »Poškodbo sem hitro saniral, motila me je le med zimskim premorom. Priprave sem opravil v celoti, storil sem korak naprej, upam, da se bo na dirkah to pokazalo. Dokler ne vidiš, kako močni so tekmeci, ne veš, kam sodiš,« je Mohorič za Delo povedal o pripravah, med katerimi je predvsem iskal sonce, v Španiji, na Hvaru, v Monte Carlu. Ob mili zimi ga je bilo mogoče srečati tudi na domačih gorenjskih cestah.
25.
julija bo na sporedu olimpijska cestna dirka v Tokiu, le šest dni po koncu TouraŠportni direktor pri Bahrainu McLarnu Gorazd Štangelj pričakuje, da bo Mohoriču letos spet uspel rezultatski preboj, ki ga je pogrešal lani, ko je ob precejšnji smoli s padci kljub dobri pripravljenosti slavil le eno zmago na dirki po Poljski. Boljše rezultate pa ne prepušča sreči, vanje vlaga veliko dela, ki se je s prihodom novega solastnika ekipe iz sveta formule ena McLarna in z njim nekdanjega »arhitekta« uspehov Skya Roda Ellingwortha precej spremenilo.
»Na ekipnih pripravah smo delali več in bolj intenzivno, vidi se, da je ekipa storila korak naprej. Vse skupaj je bolj naporno, vendar je tako bolje, to kolesarstvo danes zahteva. Razlike se delajo na podrobnostih, če ni vse pripravljeno v piko, je težko biti najboljši. Zadnje mesece sem veliko pozornosti posvetil vzdržljivosti in vožnji v klanec, izgubil sem tudi kakšen kilogram,« je dejal Mohorič, ki mu pri 185 cm višine tehtnica zdaj kaže nekaj manj kot 70 kg.
Za Tokio bo preveč utrujen
Bo sadove dobrega dela žel že na prvi dirki? »Predvsem bi rad ugotovil, kam sodim ta čas, z enim očesom pa bom gledal na skupni seštevek. Sicer mi trasa ni pisana na kožo, ni vožnje na kronometer, poleg tega se odločilna etapa konča s precej dolgim in strmim vzponom, na katerem bom stežka konkurenčen najboljšim. Na naslednjih preizkušnjah pa bi že rad pokazal, kako sem treniral. Dirke po Andaluziji, Strade Bianche, Milano–Sanremo in po Kataloniji so tiste, na katerih bom imel letos proste roke. Kasneje bodo odgovornost prevzeli drugi kolesarji, naš adut bo predvsem Mikel Landa, ki mu bom pomagal na dirkah po Baskiji in po Romandiji, kriteriju Dauphine in naposled še na Touru,« je Mohorič razkril načrte, ki datumsko pripeljejo vse do olimpijskih iger v Tokiu, na katerih je cestna dirka na sporedu 25. julija, le šest dni po koncu francoske pentlje.
Mohoriča, kot kaže, ne bo v slovenski zasedbi na Daljnem vzhodu. »Ne vidim se na OI, mislim, da bi bilo zame prenaporno glede na program, ki ga imam. Po dirki po Romandiji bom imel krajši počitek, sledile bodo tritedenske klubske višinske priprave na Tenerifih, nato kriterij Dauphine in pred Tourom spet višinske priprave v Andori. Skoraj tri mesece me ne bo doma. Ne vidim smisla, da bi v ponedeljek prišel iz Pariza in v torek šel na Japonsko. Ne bi bilo pošteno ne do reprezentančnega dresa ne do ekipe. Preveč bom utrujen, da bi bil lahko v oporo tistim, ki bodo poskušali doseči vrhunski rezultat,« se je Tokiu malodane že odpovedal Mohorič, ki bi sicer po kakovosti in kolesarskem profilu sodil na seznam selektorja Andreja Hauptmana za hribovito olimpijsko traso. Podobna bo tudi na septembrskem SP v Švici: »Če bom dobro pripravljen, bom nastopil na SP, kajpak, če me bo selektor izbral.«