Mezgec izkoristil zmedo in Ljubljano odel v zeleno

Ljubljana – Že štart pred Halo Tivoli je privabil lepo število radovednežev in kolesarskih navdušencev, še precej več jih je pospremilo cilj na Slovenski cesti. Zagotovo jim ni bilo žal, saj je Luka Mezgec pred njihovimi očmi spisal novo poglavje v zgodovini slovenske dirke.

Prava dirka se je začela precej pred ciljno črto v Ljubljani. »Že 30 kilometrov pred ciljem smo se postavili na čelo, saj smo se zaradi dežja bali padcev v finišu. Dirke ni bilo težko nadzorovati, ker se tekmeci niso dobro organizirali, naša ekipa pa v takih trenutkih le redko zataji,« je Mezgec pohvalil delo sotekmovalcev. Po etapi v Kočevju se je bal le dežja, dobil pa je neurje, ki je za nekaj minut opustošilo središče metropole. Tik pred prihodom kolesarjev je dež ponehal, a so ceste ostale nevarno spolzke.

»V zaključku je vladal kaos, dva kilometra pred ciljem sem bil v ospredju, potem pa so me začeli prehitevati z vseh strani. A sledili so padci, saj so se kolesarji precenili na mokri cesti. Slabih 800 metrov pred ciljem se je za menoj naredila luknja in pohodil sem na polno,« je Kranjčan opisal akcijo, s katero je začel ciljni šprint. Na ovinku med Tavčarjevo in Slovensko cesto je imel več kot 20 metrov prednosti in gledalci so ponoreli od navdušenja. Mezgec se je začel veseliti šele tik pred ciljno črto: »Nisem se upal sprostiti, imel sem občutek, da mi nekdo diha za ovratnik, zato sem pogledoval, kje so zasledovalci. Dež je razbil glavnino in ni prišlo do tipičnega šprinta, kar mi je ustrezalo.«

Luka Mezgec je na novo slavje čakal zelo dolgo, saj je po veliki zmagi na zadnji etapi Gira v Trstu pred tremi leti lastne ambicije potisnil v kot in se podal nalogam v ekipi Orica Scott naproti. V zadnji sezoni pomaga Calebu Ewanu, a odločitve ne obžaluje: »Včasih bi rad dirkal zase, a takih dni je malo. Všeč mi je, da na meni ni pritiska, da vem, da uspeh ekipe ni odvisen od mene. Ker sem prevzel vlogo pomočnika, sem lahko prilagodil tudi trening, zato se zdaj bolje znajdem v daljših šprintih, izgubil pa sem malo eksplozivnosti.« Na dirki Po Sloveniji je le dočakal priložnost, ekipa pa mu je v pomoč poslala odličen šprinterski vlak, ki je že nekaj let skoraj nespremenjen, le Mezgec se je iz zadnjega pomočnika prelevil v šprinterja. Pojasnil je, kaj ga je gnalo, da je razveselil znane obraze v cilju: »Na kakšni drugi dirki bi najbrž preračunal, da je tveganje preveliko in bi zadnje kilometre odpeljal z rezervo. Vedel sem, da me bo v Ljubljani spodbujalo ogromno prijateljev in tudi družina, zato sem tvegal nekoliko več kot ponavadi. To zmago bi na svoji lestvici uvrstil takoj za slavje v Trstu.«

Vodilni na dirki Sam Bennett se je zapletel v padec, ki ga je povzročil eden od kolesarjev Bore, in z okrvavljeno roko prispel nekaj sekund za najhitrejšimi, po zaslugi odbitnih sekund pa mu je Mezgec slekel zeleno majico. Kraljevsko etapo bo tako kot vodilni začel Slovenec, njegovega dne pa občinstvo še lep čas ne bo pozabilo.