»Zadnji kilometri so bili tehnično izjemno zahtevni, tokrat mi je Dion Smith pomagal pri pripravi izhodišča za šprint, vendar je pri nas šele prvo leto in še nisva najbolje uigrana. Nekoliko sva se lovila, kilometer pred ciljem sem moral na enem od ovinkov močno zavreti, nato sem moral čez nadvoz močno pospešiti, da sem spet ujel stik z ospredjem. Tu sem izstrelil 'metek', še preden se je začel šprint, to me je stalo pravega naboja v nogah, da bi se lahko boril za zmago,« je odločilne metre opisal Mezgec, ki je ciljno črto prečkal na 5. mestu, a so zaradi nepravilnosti v šprintu kasneje diskvalificirali tretjeuvrščenega Maxa Walscheida. Dan prej je Mezgec v zaključni akciji razvil zelo visoko hitrost, vendar je lov za tekmeci začel preveč v ozadju. To pot je bilo obratno, bil je na pravem mestu, vendar v nogah ni bilo dovolj moči, da bi sledil pospešku Jakobsena in zmagovalca 3. etape Sama Bennetta, ki so ju na ciljni črti ločili milimetri.
Šprinterji so tako na Vuelti uprizorili prvi bitki, na naslednjo bodo morali počakati nekaj dni, 5., 6. in 7. etapa se bodo končale s ciljnimi vzponi. »Počutim se dobro, v vožnji na veter nisem nikoli zašel v težave, nekaj utrujenosti sem čutil le zaradi nedeljskega padca. Običajno posledice najbolj čutimo tri dni po padcu, nato je vsak dan bolje. Računam, da bom za naslednji šprint že povsem nared. Vmes bom moral bržkone na ravninskih delih rezati zrak za našega kapetana Estebana Chavesa, a to bodo, vsaj kar se glave tiče, počitnice. Za trdo delo sta zdaj na sporedu Pogačar in Roglič,« je najboljši slovenski šprinter »štafeto« predal našima najmočnejšima kolesarjema v skupnem seštevku.
V prvo bitko brez Kruijswijka
Pravi boj za rdečo majico najboljšega na Vuelti se začenja jutri s 5. etapo, katere cilj bo na vrhu vzpona 1. kategorije, 1950 metrov visoko. Roglič se ga bo lotil brez enega od ključnih mož. Danes je s kolesa stopil Steven Kruijswijk, Nizozemec, ki je letošnji Tour de France končal na 3. mestu in bi moral biti Zasavčev prvi pomočnik (ali pa rezervni adut moštva Jumbo Visma). Pri množičnem padcu v uvodni ekipni vožnji na čas si je poškodoval koleno, v 2. etapi je v primerjavi z Rogličem in tekmeci izgubil več kot minuto in pol, bolečine pa niso popuščale. »Slabo sem se počutil, ni bilo smiselno nadaljevati. Nikoli ni dobro tako končati dirko, še posebej, če imaš tako močno ekipo, mislim, da bi na tej Vuelti lahko prišel daleč,« je povedal Kruijswijk.
Rogliču se tako ponavlja zgodba z Gira, kjer je po nekaj dneh zaradi zdravstvenih težav ostal brez prvega pomočnika za gorske preizkušnje Laurensa De Plusa. To pot ima vsaj močnejše zaledje, saj sta za utiranje poti v klance (na papirju) dovolj močna in izkušena tudi Robert Gesink in George Bennett.
Danes bosta morala Rogliča pripeljati čez vzpona 2. in 3. kategorije, na koncu pa bodo favoriti sneli rokavice. Čaka jih ciljni vzpon do observatorija Javalambra, ki so ga prvič vključili v traso Vuelte. Dolg je 11,1 km dolg, s 7,8-odstotnim povprečnim naklonom, 16-odstotnim na najbolj strmem odseku.
Gotovo bo ločil zrna od plev, sodeč po Rogličevem pogovoru za španski časnik Marca pa ni dvoma, kam sodi 29-letni Zasavec. »Govorim, kakor ta čas čutim. Čas je, da zmagam na tritedenski dirki. Trasa mi je všeč, nared sem. Čutim, da bi v Madridu lahko stal na najvišji stopnički,« je med drugim povedal Roglič.
Kaj pa Pogačar? »Tadej se počuti zelo dobro, v 2. etapi je bil dovolj močen, da bi šel lahko skupaj z Rogličem v odločilni pobeg. V 5. etapi bo imel povsem proste roke, ne bo mu treba delati za Aruja,« je za Delo povedal Andrej Hauptman, športni direktor v Pogačarjevi ekipi UAE.