Milanski zvonovi doneli v čast Toma Dumoulina

Milano – Jubilejna rožnata pentlja je končana, njen kralj pa je povsem zasluženo postal Tom Dumoulin. V vožnji na čas je strl odpor žilavega Naira Quintane in postal prvi Nizozemec s skupno zmago na Giru. Uspešen dan je bil tudi za oba Jana – Tratnik je kronometer končal na devetem mestu, Polanc pa dirko tik za deseterico.

Odgovor na vprašanje o kralju italijanske dirke je bilo potrebno počakati vse do zadnjega kilometra zadnje etape. Sobotna etapa je razrešila marsikatero dilemo, ko Tom Dumoulin tudi na zahtevni Monte Grappi in Fozi ni kapituliral. »V zaključku sem trpel kot žival in lahko se le zahvalim Jungelsu, Mollemi in Yatesu, da so mi nesebično pomagali, čeprav jim ne bi bilo treba. Bomo videli, kaj bo ta zaostanek pomenil jutri,« je bil v Asiagu še vedno previden Nizozemec. Izgubil je nekaj dragocenih sekund, a z le dobrimi 50 sekundami prednosti ni bil zadovoljen niti Nairo Quintana. »Uspešno smo ubranili rožnato majico, kar je bila glavna naloga, zdaj se bomo osredotočili na kronometer,« je bil kratek zmagovalec italijanske pentlje iz leta 2014. Če bi v gorah tudi letos kazal takšno formo, kot jo je pred tremi leti ali lani na Touru, bi bilo 26-letnemu Dumoulinu precej težje. Etapne zmage se je po napadu v zaključku razveselil Thibaut Pinot, ki je šele v zadnjem tednu prišel v pravo formo, s pogumnim in agresivnim dirkanjem pa si je etapno slavje Francoz zaslužil.

Kolesarski navdušenci in strokovnjaki so se pred nedeljskim zadnjim obračunom spraševali, kako velike posledice je ekstremno težek zadnji teden pustil na Dumoulinu. Nizozemec je na kolesu spet izgledal elegantno, a ne tako hitro kot nosilec srebrne medalje v vožnji na čas iz Ria zna. Nohte si je grizel vse do zadnjega kilometra Quintane, nato pa se mu je po licih razlezel značilni nasmeh. »Zjutraj sem bil tako nervozen, da sem se komaj umiril do štarta. Noge so se dobro vrtele, nisem izvedel nobenih vmesnih časov, iz avta so mi sporočili le, naj v ovinkih ne tvegam. Na cilju so v avtu začeli slaviti, jaz pa sem raje počakal Quintano, da pride v cilj. Ta dan bo za vedno nekaj posebnega,« po koncu izjemnega Gira ni skrival navdušenja Dumoulin. Z rožnato majico in pokalom pred izjemno kuliso milanskega Duoma je pokopal duhove Vuelte, kjer je imel leta 2015 zmago na dosegu roke, a jo ni uspel zgrabiti. Kdove, kdaj bi Dumoulin dirko že pospravil v žep, če mu ne bi policijski motor odnesel najboljšega pomočnika v gorah Wilca Keldermana …

Z nasmeškom Italijo zapuščata tudi Jan Tratnik in Jan Polanc. Tratnik je prvo tritedensko dirko končal z uvrstitvijo med deseterico v vožnji na čas, ki postaja njegova specialiteta, Polanc pa z zelo dobro vožnjo in končnim enajstim mestom v skupnem seštevku. Deseterica se je izkazala za prevelik zalogaj, a je Polanc ekipi UAE Emirates jasno pokazal, da nanj tudi v prihodnje lahko resno računajo na velikih dirkah. Četrto mesto v razvrstitvi mladih kolesarjev je potrditev, da Gorenjec spada med samo smetano mladih kolesarskiih moči. Do cilja jubilejnega Gira, ki je z obilico akcije v zadnjih desetih dneh ponudil več, kot bi kdorkoli lahko pričakoval, Sloveniji pa prinesel novo etapno slavje, so prišli tudi Luka Mezgec, Kristijan Koren, Luka Pibernik in Matej Mohorič.

Junak šprintov Fernando Gaviria se v Kolumbijo vrača z vijolično majico, Mikel Landa je po padcu opustil misel na zmago, z etapnim slavjem in modro majico najboljšega hribolazca pa je rešil čast ekipe Sky na letošnjem Giru. QuickStep je poleg vijolične osvojil tudi belo majico, najboljši mladi kolesar letošnje pentlje je bil Bob Jungels. Tri tedne dolg italijanski kolesarski praznik je mimo, zdaj je napočil čas za veliko nizozemsko slavje.