Na rožnati pentlji čas za sicilijanski ognjemet

Cefalu – Karavana na rožnati pentlji je po stresnem koncu tedna z odprtimi rokami sprejela prvo darilo prirediteljev, ki so zaradi selitve na Sicilijo v program dodali še tretji prosti dan. Fernando Gaviria uživa v rožnati majici, ostali v naravnih lepotah s soncem obsijanega otoka na jugu italijanskega škornja, iz klubskih prostorov pa prihajajo živčni pogledi, usmerjeni k velikanu Sicilije.

Etna kot edini delujoči vulkan v Evropi greje jug Italije, tokrat bo kot prva gorska etapa prinesla ogenj tudi med kolesarje. Več kot 180 kilometrov etape ni mačji kašelj, po prvem vzponu Portella Femmina Morta bo nekaj nog že »morto«, 17 dih jemajočih kilometrov Etne pa ring za dvoboj težkokategornikov v slogu Anthonyja Joshue in Vladimirja Klička.

»Pred nami je velik dan, več kot 4000 višinskih metrov po dnevu premora ni nikoli enostavnih, Etna pa je pravi klanec, zato akcije zagotovo ne bo zmanjkalo. Imel bom priložnost, da preverim, kako dober sem v primerjavi s konkurenco. Upam, da ne bom izgubil dragocenih sekund,« je za zdaj še previden z naskokom največji zvezdnik letošnjega Gira Vincenzo Nibali. Sicilijanec bo na domačih cestah pokazal, kako uspešen je bil načrt dolgoletnega trenerja Paola Slonga za naskok na Giro. Nibali po neuspehih hitro postane neučakan, tudi letos je bilo po besedah športnega direktorja Bahrain Meride Gorazda Štanglja tako, a ga je dvig forme v zadnjem mesecu vsaj nekoliko pomiril. Nibali že skoraj leto dni ni zmagal, nazadnje je na najvišji stopnički stal lani v Torinu, ko je oblačil rožnato majico. Slongo se zaveda pasti, ki bi jih v tako zgodnji fazi dirke prinesla rožnata majica, a je skušnjava prevelika. »Zmaga na Etni bi bila fantastična, kdo bi lahko zavrnil maglio roso na domačih cestah? Res bi prinesla še več pozornosti in obveznosti, a Vincenzo je bil vedno najboljši, ko je dirko nadzoroval od začetka. Ne želim, da se ponovi lanski Giro, ko smo lovili zaostanek, zato upam, da bo Vincenzo agresiven,« se velike priložnosti zaveda izkušeni Italijan. Če 32-letnemu Nibaliju česa ne gre očitati, je to agresivno dirkanje, včasih tudi v nasprotju z ekipnimi željami. Morski pes iz Messine – obiskala jo bo peta etapa – sodi v kategorijo neukročenih Italijanov, ki Giru in kolesarstvu dajejo sijaj in polnijo časopisne stolpce.

Tratnik uživa v ponujeni priložnosti

Sardinija bo Janu Tratniku ostala v lepem spominu. Poljska ekipa CCC Sprandi Polkowice je dobila povabilo organizatorja za nastop na jubilejnem Giru, slovenski državni prvak pa je šele dober teden pred italijansko pentljo izvedel, da bo del oranžne deveterice na dirki. Priložnost je izkoristil v nedeljo, ko je bil kot član ubežne skupine dolgo v ospredju, na čelu dirke pa je nekaj časa vztrajal tudi sam. »Mislil sem, da bom na dirki bolj živčen. Pritiski seveda so, ekipe so zelo močne, a se tudi mi ne damo. Eno nalogo sem s pobegom že opravil, počutim se odlično, italijanski navijači so res neverjetni. Na Etni me spet čaka veliko dela, pomagali bomo Janu Hirtu, ki bo skušal ostati z najboljšimi,« je debitant na Giru strnil misli po prvih etapah. Podobnega mnenja je tudi Matej Mohorič, ki je na Giru dirkal že lani. »Na Sardiniji je bilo stresno, svoje je naredilo tudi vreme, prvič letos smo dirkali v pravi vročini. Z začetkom smo kar zadovoljni, Ruija Costo smo v nedeljo do cilja pripeljali v ospredju. Vzdušje je res pestro, pozna se, da Giro praznuje obletnico,« je med prostim dnevom s Sicilije sporočil 22-letni kolesar ekipe UAE Emirates.