Nesrečni Luka najboljši Slovenec na Giru

Ljubljana – V kolesarstvu so prva mesta tako pomembna, da je na etapnih dirkah na zmagovalnem odru samo zmagovalec. Vsi drugi so – srečni in manj srečni poraženci. V primerjavi z večino športov, kjer na vsakoletnih tekmah raznih pokalov štejejo celo kolajne, so kolesarji na prvi pogled v podrejenem položaju. A ni tako.

Ne glede na to, v kakšnih okoliščinah dosežejo zmago, so zmagovalci etapnih dirk, etap in enodnevnih preizkušenj, z izjemo Gira, Toura, Vuelte ter petih kolesarskih spomenikov, klasik Milano–Sanremo, Po Flandriji, Pariz–Roubaix, Liege–Bastogne–Liege in Giro di Lombardia, junaki dneva, ki so kronali ekipno delo vseh. Zato vsi zmagovalci poudarjajo, da brez ekipe ni moč zmagati, nagrade pa prepustijo pomočnikom na kolesu in v spremljevalnih vozilih.

Iz zornega kota zmag je bil letošnji Giro za slovensko kolesarstvo najbolj uspešen v skoraj tridesetletni zgodovini nastopov. Takšnega ga je naredil z zmago v prvi gorski etapi Jan Polanc, ki je kot prvi oblekel tudi prestižno majico najboljšega gorskega kolesarja in jo nosil tri dni. »Zmagoslavje je bilo za vse Slovence na Giru izjemen in čustven dogodek. Ko sem slišal, s katerimi kolesarji je v begu, sem bil 90-odstotno prepričan, da lahko zmaga. Ko pa sem pet kilometrov pred ciljem slišal, da je prvi, sem dobil 'kurjo polt'. Fant je pošten, iskren, ponižen in nesebičen garač. Vse naredi za ekipo,« se je zadnji dan Gira spomnil slovenskega vrhunca Luka Mezgec. Prav njegov primer razkriva vrednost zmag. Lani je bil z zmago šesti na lestvici etapnih uvrstitev, letos brez nje deseti.

Svoje pa sta Polancu na 98. rožnati dirki dodala tudi Mezgec sam s tretjim, četrtim, šestim, dvema osmima in devetim mestom ter Grega Bole z enim osmim mestom, če upoštevamo le uvrstitve med deset. Skupno osem uvrstitev v deseterico. Če k temu dodamo še »smučarsko petnajsterico«, je učinek še boljši – štirinajst uvrstitev ... Druga po kolesarski vsebini je bila Vuelta Boruta Božiča leta 2009, ko je zmagal v 5. etapi ter bil še drugi, tretji, osmi, deseti in dvakrat enajsti. Na tretjem mestu je po rezultatih brez zmage najmočnejša slovenska udeležba na Giru 2001 (z etapnim ciljem v Ljubljani), ko so bili Andrej Hauptman, Zoran Klemenčič, Uroš Murn, Martin Hvastija, Tadej Valjavec in Gorazd Štangelj 10-krat v deseterici. V ospredju so bile seveda uvrstitve med prve tri v etapah – Klemenčiča na drugo, Hauptmana dvakrat in Murna enkrat na tretje mesto (v etapi Bled–Gorica). Takrat je v svetu šprinta kraljeval Mario Cipollini.

Luka Mezgec je vse slovenske kolesarje na treh največjih dirkah prekosil že s samo tremi nastopi na Giru. Predlani, ko je bil v ospredju Britanec Mark Cavendish, je bil trikrat tretji, lani pa je v konkurenci Francoza Nacerja Bouhannija zmagal in enkrat osvojil tretje mesto. Skupno pa ima petnajst uvrstitev v deseterico (Božič jih ima 14, Valjavec pa 11, brez štirih črtanih zaradi odstopanja v biološkem potnem listu na Giru 2009).

Toliko o statistiki. Mezgec je bil na začetku letošnjega Gira v krogu največjih favoritov za šprinterske etape, a nobenega zaključka ni izpeljal tako dobro kot lani v zadnji etapi v Trstu, ko se mu je prav vse, kot radi rečejo športniki – poklopilo. Še najbližje je bil bržkone v zadnji etapi v Milanu, a mu je Fortuna še zadnjič na dirki obrnila hrbet, ko mu je na tramvajskih tračnicah počila napera in je moral menjati kolo. A nesrečni Luka ni bil osamljen. Podobne težave je imelo več kot 50 kolesarjev.

»Pričakoval sem več oziroma zmago. Žal me že vso sezono spremlja smola. Na Giru sem bil sicer dobro pripravljen, a mi je manjkal kanček sreče. V kolesarstvu je pač tako, da brez Fortune, ki se je obilno nasmehnila denimo Italijanu Sashu Modolu s sicer najbolj učinkovitimi pomočniki, ne gre. Nisem imel pravega vlaka. Manjkal je predvsem zadnji mož – Tom Veelers, ki se je poškodoval tik pred odhodom v Italijo. Na račun vlaka sem izgubil nekaj priložnosti. Dvakrat sem si jo izboril sam, vendar sem pri tem izgubil tisto malenkost moči oziroma energije, ki me je potisnila na tretje oziroma četrto mesto,« je pojasnil šprinterski minus, na katerega pa ni imel veliko vpliva. Napako je naredil bržkone le, ker je svojemu vlaku preveč zaupal, ko so se lovili v glavnini.

Glede na leta (ima jih 26 in prihaja v najboljša kolesarska) ter seveda izjemen potencial ni samo pričakovati, da bo Mezgec število zmag podvojil, ampak po prvih mestih postal tudi najboljši slovenski kolesar vseh časov (v WorldTouru jih ima šest). Čakajo ga seveda še nastopi na Touru in Vuelti, kajti doslej se je preizkusil le na Giru.