»Ta čas bi morale potekati že vse dejavnosti za izvedbo letošnje slovenske pentlje. Glede na dejstvo, da so vse aktivnosti na terenu do nadaljnjega preklicane ter da je v negotovosti realna možnost financiranja dogodka, smo morali sprejeti odgovorno odločitev, da se letošnja dirka po Sloveniji odpove,« je direktor dirke po Sloveniji Bogdan Fink sporočil javnosti.
Ta odločitev je odmevala v kolesarskem svetu tudi, ker je to prva odpoved junijske dirke. V drugi polovici marca in v aprilu so že odpadle številne klasične dirke, Milano–Sanremo, po Flandriji, Pariz–Roubaix, Liège –Bastogne–Liège, Valonska puščica …
Večina prirediteljev upa, da bodo svoje dirke lahko priredili kasneje v letošnjem letu, tudi Giro d'Italia, ki bi se moral 9. maja začeti v Budimpešti in končati 31. maja v Milanu. V Svetovni kolesarski zvezi (UCI) so se odločili, da bi evropski del sezone podaljšali do 1. novembra in s tem omogočili nadomestne termine za spomladanske kolesarske »spomenike«. Več kot je odpovedanih ali preloženih dirk, manj je verjetnosti, da bi ta načrt obveljal.
Svetovna vojna proti virusu
Usoda kolesarske sezone je povezana predvsem z njenim vrhuncem, Tourom, katerega start je predviden 27. junija v Nici, cilj pa 19. julija v Parizu. Direktor dirke Christian Prudhomme iz agencije ASO je med tistimi, ki najbolj vztrajno zagovarjajo, da bi ga morali prirediti po prvotnem sporedu. »Samo svetovna vojna lahko zaustavi Tour de France,« je Prudhommovo stališče, o katerem je podmil tudi Bernard Hinault, petkratni zmagovalec »francoske pentlje«.
»Šport je čudovit, Tour de France je izjemna zabava, vendar je življenje bolj pomembno. Govorimo o smrtni nevarnosti, v takšnih primerih kolesarstvo ni pomembno. Če je treba Tour odpovedati, ne odlašajmo. Smo v vojni proti virusu, tudi to šteje,« je v pogovoru za francoski časnik Le Parisien povedal Hinault, ki se je leta 1985 veselil doslej zadnje francoske zmage na največji domači dirki.
Italijani prepovedujejo, Britanci spodbujajo
»Odpoved dirke po Sloveniji je šok za slovensko kolesarstvo, vendar se prireditelji v teh razmerah niso mogli odločiti drugače. Upam, da bo kolesarska sezona ponovno oživela vsaj s Tourom, prej bo to težko. Tour in olimpijske igre bi nekako še dala podobo tej sezoni, upam, da bodo lahko rešili še nekaj drugih velikih dirk, jasno pa je, da rezervnih terminov ne bo dovolj za vse,« je »odmiranje« kolesarskega sporeda komentiral direktor slovenskih reprezentanc Martin Hvastija, ki si tako kot drugi pri Kolesarski zvezi Slovenije sprva ni bil na jasnem, kdo sme ob poostrenih ukrepih še kolesariti po slovenskih cestah.
»Za odgovor smo prosili generalno policijsko upravo, zavedamo se, da je največja težava nevarnost poškodbe, ki bi dodatno obremenila zdravstveno osebje. Vsaj poklicnim kolesarjem bi morali dopustiti, da še naprej trenirajo, saj je to njihova služba. Kajpak ne v skupinah, temveč vsak zase. S trenažerji lahko naredimo nekaj zase, vendar za tekmovalce niso ustrezno nadomestilo za kolo. Po treningu na zwiftu ne moreš iti na Tour de France,« je še dejal Hvastija.
KZS pa je naposled dobila jasen odgovor: »Sporočili so nam, da v Sloveniji še lahko kolesarimo, izogibati pa se moramo stikov z drugimi. Kolesarijo lahko posamezniki, skupaj so lahko le tisti, ki živijo v istem gospodinjstvu, velja tudi večja previdnost, da ne bi prišlo do poškodb,« je dodal generalni sekretar KZS Aleš Kalan.
Po Evropi imajo sicer precej različne poglede na kolesarjenje v času koronavirusa. V Italiji od danes na ceste ne smejo več niti profesionalci, v Veliki Britaniji pa svoje državljane pozivajo, naj jih gre čim več na kolo za zdravo telo. Jasno je, da vsi kolesarji ne bodo imeli enakih možnosti priprave za Tour …