Tiskane izdaje
Še vedno ni povsem jasno, v kakšen tip kolesarja se bo Mohorič razvil, a je to za 23-letnika prej prednost kot slabost, saj zna na vsakem terenu presenetiti tekmece. Z zmago na dirki po Beneluksu je izpolnil rezultatski cilj drugega dela sezone, dirka v Nemčiji pa bi morala biti precej bolj pisana na kožo zvezdniškim šprinterskim imenom, ki jih v minulih štirih dneh na nemških cestah ni manjkalo.
Mohorič se na napovedi ni oziral, imel je svojo računico in že v petek je bil le nekaj centimetrov oddaljen od zmage in vodstva, hitrejši je bil Max Schachmann, Mohorič pa precej razočaran: »Napad na vzponu mi je pobral nekaj moči, sicer sem prišel v šprint v dobrem položaju, a mi je zmanjkalo nekaj centimetrov. Škoda, razočaran sem, da nisem uspel dokončati dobrega dela ekipe.« Takšna razočaranja so bencin za Mohoričev motor, ki se po državnem prvenstvu vrti na zelo visokih obratih. V soboto je bila etapa precej razgibana, zaključek pa nepredvidljiv, Mohorič se je pametno obdržal v ospredju, v ozadju je glavnino zdesetkal padec, v šprintu razredčene skupine pa je superman iz Podblice deloval kot rojen šprinter. Izkoristil je dober položaj, dosegel etapno zmago, ob tem pa oblekel še rdečo majico vodilnega, zeleno najboljšega po točkah in belo za najboljšega mladega kolesarja.
Še vedno ni povsem jasno, v kakšen tip kolesarja se bo Mohorič razvil, a je to za 23-letnika prej prednost kot slabost. FOTO: Bernd Thissen/AFP
Na krajših dirkah lahko izkoristi potencial
»Očitno sem res v življenjski formi, saj mi gre vse kot po maslu. Danes smo na začetku s QuickStepom nadzorovali etapo, nato smo ulovili ubežnike, Haussler pa me je pripeljal v odličen položaj. Že pred šprintom sem napadal, a žal nisem bil uspešen, nato pa sem le uspel postaviti piko na i, za kar sem res vesel, s takšno ekipo je vedno lepo dirkati in zmagovati,« je žarel Mohorič, v tem trenutku zagotovo eden najbolj vročih kolesarjev v karavani. V nedeljski ravninski etapi je Mohorič spet pokazal svojo moč, sam je izničil napad tekmecev ter z 2. mestom v etapi zadržal prednost pred Schachmannom in se veselil druge zmage na etapnih dirkah v zadnjih 14 dneh.
Lahko bi dirkal tudi na Vuelti, kjer je prvo rdečo majico oblekel Rohan Dennis, ki je dobil prolog, a se je Mohorič raje osredotočil na krajše dirke, ki so mu bolj pisane na kožo: »Moja želja je bila, da se pomerim na manjših dirkah, kjer je slabše vreme, več vetra, so bolj podobne klasikam, kar mi veliko bolj ustreza in tukaj sem uspel izkoristiti svoj potencial.«
Pogačar v družbi Induraina, Madiota, Quintane ...
Potenciala brez dvoma ne manjka niti Tadeju Pogačarju, ki je v minulih desetih dneh v Franciji dokazal, da je eden najbolj perspektivnih kolesarjev za etapne dirke na svetu. Tour de'l Avenir so zmagovali veliki šampioni, kot so Miguel Indurain, Marc Madiot, pa cela falanga Kolumbijcev z Nairom Quintano na čelu, ki je bil najboljši leta 2010, osem let za njim je na najvišjo stopničko stopil tudi Tadej Pogačar.
Pot do zmage je slovenska reprezentanca začela z odličnim ekipnim kronometrom, na prvi gorski etapi v Meribelu je oblekel rumeno majico vodilnega in od takrat Pogačarju nihče ni prišel niti blizu. Na sobotni etapi s tremi vzponi prve kategorije do Val d'Isera ni le odbil napadov tekmecev, na cesti do mondenega smučarskega središča jim je odčital pravo lekcijo, prednost povečal na dobro minuto. »V soboto so se vrstili napadi tistih iz druge vrste, ki so imeli že zajeten zaostanek, a je bilo zaradi tega zelo težko. Ko je napadel Luksemburžan, sem šel za njim, dobro sva sodelovala in v ozadju očitno niso mogli slediti ritmu. Razpletlo se je vrhunsko,« je po cilju sobotne etape povedal nosilec rumene majice.
Tadej Pogačar je z rumeno majico na dirki Tour de'l Avenir potrdil, da si od njega v prihodnje lahko obetamo velike stvari. FOTO: Tour de'l Avenir
Za piko na i še zmaga v pokalu narodov
V nedeljski etapi je bil Pogačar spet izjemen, za nekaj živčnih minut je poskrbel le pred zadnjim vzponom, ko se je zapletel v padec in izgubil minuto. »Blokiralo mi je zadnje kolo, a na srečo ni bilo nič hujšega. Potem sem šel na polno, tristo metrov pred ciljem sem ujel najboljše, za etapno zmago je bilo premalo, a pomembno je, da smo ubranili rumeno majico. To je izjemna zmaga, v takšni konkurenci pa šteje še več,« je bil uspeha vesel Pogačar. Z zmago na Avenirju je Slovenija prišla tudi do skupne zmage v Pokalu narodov in potrdila, da letos zasedbi Martina Hvastije nihče ni bil kos.
Kolesarski konec tedna je prinesel dve pomembni zmagi za slovensko kolesarstvo – prvo je vknjižil eden najbolj neustrašnih kolesarjev v profesionalni karavani, drugo pa eden tistih, ki bodo vrh največjih dirk krojili v prihodnje.
