Novo mesto – V dolenjski prestolnici je nad 24. slovensko pentljo padel zastor. Slovenija slavi Luko Mezgeca in uspehe mladeničev, osrednje mesto pa je pripadlo Rafalu Majki, ki je na Rogli potrdil šampionski status z zeleno majico. Za njim je že zdaj izjemna kariera, Poljak pa je prepričan, da najboljše še prihaja.
V Bori Hansgrohe je dobil točno tisto, kar je za zadnji korak še pričakoval – proste roke, da lahko pokaže vse, kar zna. Rafal Majka prihaja v najboljša kolesarska leta s celo vrsto lovorik pred svojim imenom in idealnim izhodiščem za skok v sam vrh svetovnega kolesarstva. Zablestel je leta 2013, ko je kot 23-letnik Giro končal na sedmem mestu v skupnem seštevku, ob koncu leta pa prestižni klasiki Milano – Torino in dirko Po Lombardiji zaključil na drugem oziroma tretjem mestu. Kasneje je šla njegova kariera le še navzgor, a kljub trem etapnim zmagam in dvema pikčastima majicama na Touru ni dobil podpore za naskok na vrh v skupnem seštevku. Po razpadu ekipe Tinkoff Saxo se mu je priložnost ponudila v ambiciozni Bori Hansgrohe, ki si je ob Petru Saganu zaželela še močno orožje v skupnem seštevku na tritedenskih dirkah.
»V Tinkoffu sem se veliko naučil in spletel tesne prijateljske vezi, odločitev za prestop v Boro pa je bila zadetek v polno. Ekipa me brezpogojno podpira, vlada sproščeno in prijateljsko vzdušje, hkrati sem dobil priložnost, da izpolnim svoje ambicije. Prepričan sem, da v prihodnje tudi na Touru lahko posežem med prve tri,« je samozavesten Rafal Majka, ki tudi k medijskim obveznostim pristopa z dobro voljo in nasmeškom.
Formo pred dirko po Franciji je pilil na višinskih pripravah v Sierri Nevadi, dirko Po Sloveniji pa izkoristil za edini pravi preizkus forme. Pohvalil je letošnjo traso dirke: »Etape so bile mnogo težje, kot so videti na papirju. V drugi etapi smo od štarta vozili na polno, v zaključku je bilo zaradi dežja še težje, tudi več kot 3000 višinskih metrov v kraljevski etapi nikakor ni mačji kašelj.«
Do zelene majice in zmage je prišel v velikem slogu. Gregor Mühlberger je ob vznožju Rogle pripravil teren za Majko, ki je imel z Jackom Haigom in Giovannijem Viscontijem več težav od pričakovanih, a je v šprintu dokončal nalogo. »Vzpon me je v drugem delu presenetil, saj ni bil zelo strm, zato je bilo težje napadati. Morda bi se moral Haiga in Viscontija otresti že prej in pred šprintom me je bilo malo strah, nato pa sem videl strmih zadnjih 300 metrov in vedel sem, da bo uspelo,« je pravi zaključek boja za zeleno opisal 27-letnik, ki je z zmago na dirki po Sloveniji dobil želeno mero samozavesti. Iz dneva v dan je kazal boljšo formo. »Zadovoljen sem s stanjem nog, a čutim, da še nisem stoodstotno pripravljen, kar je v tem obdobju idealno. Zdaj se bom lažje soočil s pritiskom, ki pride z vlogo kapetana ekipe na Touru,« je pred začetkom slavja, ki so ga zvečer z ekipo zalili tudi s penino, še povedal Majka. Prireditelji dirke Po Sloveniji so lahko ponosni, da je na vrhu odra za zmagovalce v Novem mestu stal tako priznan kolesar, kot je Rafal Majka.













