Tiskane izdaje
Stoti Giro je bil gotovo ena najbolj zanimivih in negotovih dirk po Touru 1989, ko je Američan Greg LeMond v epski zadnji etapi v vožnji na kronometer v Parizu premagal Francoza Laurenta Fignona za osem sekund. Prvi nizozemski zmagovalec »italijanskega kroga« Tom Dumoulin je po peklenskem zadnjem tednu v Dolomitih zdržal vse neposredne napade in Kolumbijca Naira Quintano na koncu prehitel za 31 sekund, Italijana Vincenza Nibalija pa za 40.
Od Quintanovega opevanega dvojčka Giro-Tour torej ne bo nič. Pantanijev dvojček ostaja do nadaljnjega misija nemogoče, tako kot je bila leta 2015 za Alberta Contadorja in lani za Nibalija. Nobenega dvoma ni več, da na Giru ne moreš biti zmagovalec, če nisi 100-odstotno pripravljen in kolesariš z mislijo na Tour. Kolumbijec se je na Giru strateško uštel. Dobro je sicer ocenil, da mu noben od velikih papirnatih tekmecev (Nibali, Thibaut Pinot, Geraint Thomas, Adam Yates in Steven Kruijswijk) ne bo kos, spregledal pa je Dumoulina, kar je na koncu tudi priznal.
Po zmagi na Blockhausu je bil Quintana logična izbira za prvega favorita, čeprav je bilo jasno, da bo 70 km vožnje na čas zanj hud zalogaj. Vendar pa nihče ni računal, da bo Dumoulin, mojster posamičnih preizkušenj, v gorskih etapah tako trdovraten in trmasto nepopustljiv. Prvi je na kolesarsko matamorfozo Nizozemca opozoril športni direktor Bahreina Gorazd Štangelj. Telesno je bil tudi drugačen, kot smo ga spoznali lani na OI. Ni bil samo tri kilograme lažji, ampak tudi psihično pripravljen za najtežje gorske preizkušnje. Prav nič ga ni vrglo iz kolesnice. Odločilna je bila sprememba načina treninga. Hribčke in kratke vzpone v nizozemski pokrajini Limburg je po vzoru Chrisa Frooma, Wigginsa in drugih kandidatov za zmagovalne odre na Giru in Touru zamenjal za dolge klance na Tenerifah in Sierra Nevadi. Najbolj pomembno pa je bilo, da je ohranil moč kronometrista.
Ob dejstvu, da sta se Quintana in Nibali večinoma gledala in strogo nadzorovala, je imel tudi srečo. V ključnih etapah, ko je ostajal brez pomočnikov in bil na robu preživetja, je v rojaku Mollemi, Luksemburžanu Jungelsu in Britancu Yatesu oziroma odpadlih tekmecih iz boja za rožnato majico našel nenačelno koalicijo, kakršne se na dirkah sicer sklepajo. Po zadnji dolomitski etapi se jim je zahvalil rekoč, da tega ne bo nikoli pozabil. Prevedeno v kolesarski jezik to pomeni, da jim bo vrnil v enaki meri tudi na največjih dirkah.
Dumoulin se je na vrh zmagovalnega odra v zgodovini treh največjih dirk povzpel šele kot peti izraziti specialist za vožnjo na kronometer (za Jacquesom Anquetilom in Miguelom Indurainom na Giru in Touru ter Janom Ullrichom in Bradleyjem Wigginsom na Touru). Kolesaril je tudi v njihovem slogu – v vožnjah na čas je pridobival odločilno prednost, v gorah pa jo branil. Ob vseh superlativih o gledanosti in boju za zmago do zadnjega kilometra je najbolj pomembno sporočilo Gira, da so letošnji favoriti Toura – Chris Froome, Alberto Contador, Richie Porte, Romain Bardet, Esteban Chaves, Louis Meintjes, Fabio Aru in Quintana – v »Lepem Tomu«, kot so ga poimenovali »tifosi«, dobili velikega izzivalca, ko se bo na največjo kolesarsko predstavo na svetu seveda osredotočil. Letos se bo vrnil še na Vuelto.
Preobrazba kronometrista
Od Quintanovega opevanega dvojčka Giro-Tour torej ne bo nič.
Objavljeno
29. maj 2017 23.48
TOPSHOT-CYCLING-ITA-GIRO
