Špilak tudi za Tour

Za slovenskimi kolesarji je sanjski teden. Na vrhu piramide je zmaga Simona Špilaka na švicarskem touru. Prekmurec je dosegel drugi največji uspeh v zgodovini slovenskega kolesarstva – po Janiju Brajkoviču, ki je leta 2010 na Kriteriju Dauphine premagal takratnega favorita št.1 Toura Alberta Contadorja. Špilak je zmagal v drugi generalki za slovito »veliko pentljo« in se ustoličil na prvo mesto na slovenski večni lestvici, odkar so amaterji in profesionalci združeni, se pravi od leta 1995. Drugi na tej lestvici je Brajkovič, tretji Andrej Hauptman, četrti Luka Mezgec, peti Grega Bole in šesti Borut Božič.

Špilak je po zaslugi izjemne letošnje sezone – zmage na švicarskem touru, 2. mesta na romandijskem, 3. na Pariz–Nica, 12. mesta na baskovskem touru – na svetovni lestvici peti. Tako visoko ni bil še nihče izmed slovenskih kolesarjev. Pred petimi leti je bil Brajkovič deseti. Špilak je dozorel v mojstra enotedenskih dirk. Zna tempirati formo in zmagovati. Zdaj, ko je močan tudi v vožnji na čas in obvlada pravzaprav vse prvine za tritedenske dirke, se mora le še prepričati, da sta tudi Tour de France in Giro d'Italia zanj. V podobnem položaju sta bila svojčas Alejandro Valverde in Joaquim Rodriguez.

Drugega junaka, 25-letnega Primoža Rogliča, bi bolj kot s Špilakom, enim najbolje šolanih slovenskih kolesarjev, lahko primerjali z Brajkovičem. Belokranjec je v kolesarstvo prav tako prišel pozno – pri 17 letih, pri enaindvajsetih pa že postal svetovni prvak v vožnji na čas pri mlajših članih do 23 let.

To, da Roglič nima osnovne šole cestnega kolesarstva, niti ni tako velika pomanjkljivost, glede na to, da je imel in ima ob sebi dobre učitelje. Od Marka Polanca, s katerim se je učil kolesarskih osnov, strokovnjaka za pripravo Mirana Kavaša in trenerja Boštjana Mervarja do neposrednih, predvsem pa nesebičnih mojstrov vrtenja pedal Adrie Mobil – Radoslava Rogine, Marka Kumpa, Kristjana Fajta in lani Mateja Mugerlija.

To, da je po samo treh letih profesionalnega treninga slavil zmago na slovenski pentlji, je seveda najboljši dokaz, da je za ta šport nadarjen in dovzeten za učenje. Odločilno potrditev za kolesarstvo pa je dobil že pred tremi leti pri dr. Radoju Miliću z Inštituta za šport na Fakulteti za šport. Vodilni slovenski strokovnjak za testiranja je na podlagi testov (porabo kisika je imel 82 ml/kg, moč pa 6,8 do 6,9 vata na kilogram teže) kolesarskim strokovnjakom sporočil, da je zelo močan. To je osnovna prvina za uspešnega kolesarja njegovega prereza.

Za Rogliča v Adrii Mobil pravijo, da je njegova največja odlika, da si veliko upa, iz pogovora z njim pa je bilo jasno, da ima tudi v glavi razčiščeno, kaj je vrhunski šport na najvišji ravni. Upati je, da ga zmaga na slovenski pentlji ne bo prevzela. Kolesarstvo je namreč šport zorenja. Statistika kaže, da so najboljša leta med 28 in 33. Roglič, za katerega trener Mervar pravi, da je po telesni zgradbi zelo podoben Tomažu Nosetu, ima torej še nekaj let, da dozori. Na tej poti pa ga čakajo velike bitke s samim seboj. Te pa so najbolj krute, zato naj postopoma – korak za korakom – sledi valu navdušenja. Na ostrih čereh profesionalnega kolesarstva v WorldTouru se kaj hitro razletijo tudi največje sanje.