Super Bowl »krompirček« za kolesarsko SP

V Richmondu pričakujejo, da se bo vložek sedmih milijonov za organizacijo SP vrnil 20-kratno.

Objavljeno
24. september 2015 17.19
Vito Divac, šport
Vito Divac, šport
V Ameriki sta Super Bowl in March Madness oziroma marčna norost, velika finala tekmovanj v ameriškem nogometu in študentski košarki, nedotakljivi svetinji. Skozi prizmo pogleda z one strani velike luže sta seveda vsebinsko na vseh ravneh neprimerljiva z drugimi vsakoletnimi športnimi dogodki po svetu.

Primerjava novinarja Washington Posta Ashleyja Halseyja, sicer specializiranega za promet na lokalni in vsedržavni ravni, da je Super Bowl »small fries« oziroma »krompirček« v primerjavi s kolesarskim svetovnim prvenstvom v Richmondu, je seveda vzbudila veliko zanimanje širše javnosti, saj precej štrli iz vrednostnega sistema ameriškega športnega novinarstva. Hasley je, v luči globalizacije, vzel za primerjavo za marketing temeljni določnik vsakega športnega dogodka, gledanost oziroma zemeljski doseg dveh letos največjih tekmovanj v Ameriki – domačega in mednarodnega (leta 2015 je bilo v ZDA pet svetovnih prvenstev, med drugim februarja v alpskem smučanju v Beaver Creeku). Kolesarsko prvenstvo si praviloma vsako leto ogleda od 250 do 300 milijonov gledalcev, tako da je nedvomno precej večja »svetovna atrakcija« kot Super Bowl s 115 milijoni gledalcev, med katerimi je 98 odstotkov Američanov. Še bolj pa kolesarstvo prekaša marčno norost, ki si jo v povprečju ogleda nekaj več kot 20 milijonov televizijski gledalcev. Če k temu dodamo, da si bo dirko profesionalcev ogledalo v živo predvidoma 450.000 gledalcev ob progi, kar je sedemkrat več kot tekme Super Bowla, je jasno, zakaj je komentatorju Washington Posta iz globalne perspektive Super Bowl »krompirček« za kolesarstvo.

Največja ameriška tekma je z milijardnim poslom seveda po denarnem vložku neprimerljiva s katerokoli vsakoletno prireditvijo na svetu. Tudi največjo kolesarsko predstavo Tour de France. Je pa primerljiva po gledanosti (televizijski), temeljnem določniku za marketing, denarni vložek in zaslužek. Ampak tudi v tej gonilni prvini vseh velikih tekmovanj je svojevrsten paradoks, ki pove vse o ameriških milijonskih poslih v športu. Televizijski 30-sekundni oglas na Super Bowlu stane denimo več kot 4 milijone dolarjev, medtem ko bo na kolesarskem SP petsto enako dolgih oglasnih sporočil stalo turistični urad Virginije 2 milijona.

Čeprav sodi z več kot 500 podjetji med deset najboljših mest za poslovno dejavnost v ZDA, pa metropola Virginije športno ni tako močna kot denimo Dallas, Washington, Salt Lake City, Minneapolis, Denver in Boston, ki so globoko zasidrani v ameriški profesionalni šport. Gostovanje najboljših kolesarjev sveta je največja globalna prireditev, ki je bila kdajkoli v Richmondu in Virginiji. Iz tega bodo gostitelji naredili dober posel. Za župana Dwighta Jonesa je bila pridobitev svetovnega prvenstva najprej priložnost za širjenje kolesarske infrastrukture. Leta 2011 so s projektom BikeLine povezali kar 30.000 hiš v širši okolici Richmonda, tako da je postal kolesarska metropola ZDA. Po gostovanju najboljših kolesarjev sveta pa se bo nudila tudi priložnost, da zmanjšajo revščino, ki je bila v mestu z več kot 50-odstotnim temnopoltim prebivalstvom lani 26-odstotna. Prireditelji pričakujejo, da bo pri prvotnem vložku za organizacijo sedmih milijonov dolarjev (skupaj naj bi z vso infrastrukturo stalo 21 milijonov) ekonomski učinek prvenstva 158,1 milijona dolarjev. Samo obiskovalci naj bi v sedmih dneh porabili 129 milijonov. Ob tem velja poudariti, da je prireditveni odbor SP v Richmondu 2015 zasebni, a neprofitni projekt, ki mora ves denar porabiti za svetovno prvenstvo.

Drugič v ZDA

V 90-letni zgodovini svetovno prvenstvo drugič gostuje v deželi Strica Sama. Pred 29 leti, ko je v Colorado Springsu med profesionalci zmagal Moreno Argentin, pri ženskah Jeannie Longo, med amaterji pa je bil Jure Pavlič enajsti, je bilo tekmovalno in tudi rekreativno kolesarstvo v ZDA z izjemo Kolorada v povojih, čeprav je sredi osemdesetih na mednarodnem prizorišču blestel Greg LeMond, trikratni zmagovalec Toura (1986, 1989 in 1990) ter dvakratni svetovni prvak (1983 in 1989). Cilj takratnega gostovanja najboljših kolesarjev je bil v skromnih marketinških razmerah dvigniti tekmovalno kolesarstvo, kar je snovalcem razvoja tudi uspelo. Povprečen Američan kolesarstvo danes pozna po Touru, nesojenem sedemkratnem zmagovalcu Lanceu Armstrongu in seveda dopingu.

Cilj letošnjega prvenstva je ozaljšati podobo, ki jo je umazal Armstrong, predvsem pa na vzgonskem valu zadnjih let spodbuditi nov razvoj in širiti kulturo na dveh kolesih. Kolesarstvo je namreč najbolj rastoč šport v ZDA. V zadnjem desetletju je njegova rast 76-odstotna. Zadnjih nekaj let ga zelo primerjajo z ne tako dolgo nedotakljivim rekreacijskim golfom, ki je v nenehnem padcu. Čedalje več je ljudi (še zlasti premožnih in vodilnih kadrov podjetij), ki raje sedejo na kolo, kot pa gredo na golf. Miselnost se namreč spreminja. Eden najuspešnejših ameriških podjetnikov Max Levchin pravi, da golf ne ustreza »blaznemu« ritmu sodobnega življenja. »Mladi poslovneži v Silicijevi dolini, New Yorku in drugih metropolah ne želijo več hoditi po igrišču za golf, ampak želijo narediti nekaj močno telesnega zase tudi zunaj dvoran za fitnes. Kolesarjenje v naravnem okolju je dokončno izrinilo tradicionalni šport poslovnežev,« je povedal o preobratu v razmišljanju in pojasnil vzpon kolesarstva soustanovitelj PayPala, ki sedi tudi v upravnih odborih Yahooja in Yelpa, podjetje Slide pa je prodal Googlu za 228 milijonov dolarjev. Levchin, med podjetniki zagotovo eden najbolj fanatičnih kolesarjev, si seveda lahko privošči vse najboljše. Pravi, da raje da 20.000 dolarjev za kolo in ga vrti do onemoglosti kot za to, da se sprehaja po golfskih igriščih in poseda po tamkajšnjih klubih.

Priložnost za Richmond, da stopi iz sence velikih

Zgodba o kolesarskem SP se je, po pisanju lokalnega časopisa Richmond Times-Dispatch, začela pomladi leta 2010, ko je nekdanjega kolesarja, danes vodjo tekmovanj na SP Tima Millerja, poklical strokovnjak za športni marketing Lee Kallman, da bi kandidirali za SP in s tem nadgradili kolesarska dogajanja v športni metropoli Virginije. »Svetovno prvenstvo ni zraslo iz nič. Bilo je oprijemljiv dogodek, saj je Richmond kolesarsko mesto, z nekaj tekmovanji na najvišji ravni. Imeli smo pravšnji občutek, da bomo dobili 'politično' podporo v mestu kot tudi v državi ter seveda gospodarstvu. Vodilni ljudje Richmonda so v svetovnem prvenstvu videli pravo priložnost, da mesto stopi iz sence velikih, da naredijo nekaj velikega za prebivalce, Virginijo in navsezadnje tudi za ZDA. Predvsem pa, da naredijo nekaj pomembnega zase, za svoje zdravje, kajti v Richmondu že vrsto let poteka program naredimo vse za zdravje mesta in prebivalcev,« je Miller opisal kratko pot od zamisli do udejanjenja.

Richmond, ki sicer živi v globoki senci predsedniškega mesta Washingtona, je po številu prebivalcev, mestni strukturi, priročnosti za kolesarstvo in še mnogočem primerljiv z Ljubljano. V ožjem središču mesta je sicer 215.000 meščanov, v širšem okrožju pa 1,2 milijona prebivalcev, v luči svetovnega prvenstva pa je primerljiva predvsem zamisel o velikem dogodku, ki je ime Richmonda ponesel v športni svet. Tako kot sta se dva zanesenjaka v Virginiji pognala v lov za prvenstvom, se z mislijo na SP v Ljubljani že nekaj časa ukvarja peščica zanesenjakov. Koliko so pri nas plodna tla za kolesarski »biznis« na najvišji ravni, bo seveda pokazal čas. Izkušenj pri organizaciji tako velikega projekta Ljubljana z ljudmi iz maratona Franja zagotovo ima. Po izvedbeni plati bi bilo zanje SP zagotovo »krompirček«.