»To je neverjetno! Ko sem dan prej preveril vremensko napoved, sem se razveselil, ker sem videl, da bo deževalo. To mi na dirkah ustreza. Že pred štartom sem si sicer obkrožil to etapo, želel sem se boriti za zmago. Najprej sem poskušal slediti napadom, ko pa je pred zadnjim vzponom prišel na vrsto makadamski odsek, sem na vso moč pritisnil na pedala. Etapa je bila zelo zahtevna, z vzponi, makadamom, nevihto. V vsem tem sem se dobro znašel, zame se je izšlo zelo dobro,« je v cilju razlagal Komendčan, ki se je pri le 20 letih in 345 dneh veselil že svoje šeste zmage med profesionalci, daleč najodmevnejše doslej.
Četrti najmlajši zmagovalec
Mejnike je sicer premikal že spomladi, ko je z zmago na dirki po Kaliforniji postal najmlajši zmagovalec etapne dirke svetovne serije v zgodovini. Na večni lestvici Vuelte zaseda 4. mesto. Najmlajši zmagovalec etape na največji španski dirki je bil Celestino Prieto, ki je 4. etapo leta 1981 dobil z 20 leti in 86 dnevi. Prieto je bil tudi zadnji, ki je pred Pogačarjem dobil etapo pred 21. rojstnim dnevom. V zadnjih desetih letih sta bila najmlajša zmagovalca etap šprinterja Caleb Ewan leta 2015 (21 let in 46 dni) in Peter Sagan leta 2011 (21 let in 211 dni).
Brez dvoma smo bili priča izjemnemu dosežku. Če seštejemo vse tri tritedenske dirke Giro, Tour in Vuelto, je bilo sicer 22 etapnih zmagovalcev mlajših od Pogačarja, vendar je zadnji med njimi zmago slavil leta 1981!
»Vedeli smo, da bi mu lahko uspelo, je izjemno nadarjen kolesar, v epski etapi pa je prišlo do naravne selekcije. Ubežnike so ujeli, Tadej pa je nato pokazal, kako inteligenten tekmovalec je. Dejali smo mu le, naj uživa v svojih dosežkih, naj uživa v kolesarstvu,« je podvig komentiral Joxean Matxin, španski športni direktor Pogačarjeve ekipe UAE.
Roglič se je spet vrhunsko pobral
Mladi Slovenec, ki je minule dni tarnal nad visokimi temperaturami v Španiji, je zablestel, ko je bilo drugim najtežje. V sklepnem delu kraljevske etape, v kateri je morala karavana v pičlih 94,4 km premagati kar pet kategoriziranih vzponov in skoraj pet kilometrov dolg makadamski odsek. Kot da to ne bi bilo dovolj, je v zadnjih kilometrih lilo kot iz škafa, na cilju 2095 metrov visoko je padala tudi toča.
Roglič v teh razmerah ni užival kot Pogačar, predvsem zaradi motorista, ki mu je na makadamskem odseku zaprl pot. Slovenski kapetan ekipe Jumbo Visma je padel in izgubil stik z najboljšimi v etapi ter tudi z najnevarnejšimi tekmeci v skupnem seštevku. Tako kot po padcu v uvodni vožnji na kronometer, po kateri je ves izgubljeni čas nadoknadil v 2. etapi, se je tudi to pot vrhunsko pobral.
Podal se je v lov za Nairom Quintano, Miguelom Angelom Lopezom (ta je večkrat napadel, a po padcu na koncu zaostal) in Alejandrom Valverdejem. Ujel je vse razen Quintane, ki je moral v boju za etapno zmago priznati premoč Pogačarju. Kljub temu je oblekel rdečo majico, s prednostjo šestih sekund pred Rogličem.
Če 29-letni Zasavec ne bi padel, bi morda videli dvojno slovensko zmago in Rogliča v rdečem. »Dirka je bila na koncu kaotična, ne le zaradi makadama, temveč tudi zaradi vremenskih razmer. Primož je padel, ker je motor stal sredi ceste. To se ne bi smelo dogajati. Glede na okoliščine smo v boju za vrh v skupnem seštevku dobro opravili svoje delo. Pred torkovo vožnjo na čas smo v ugodnem položaju, čeprav nikoli ne bomo vedeli, kako bi se razpletlo brez padca,« je športni direktor nizozemske ekipe Addy Engels pokomentiral edino pirenejsko etapo letošnje Vuelte.
Ta se zdaj seli v Francijo. Kolesarji bodo danes v Pauju med prvim dnevom premora nabirali moči, jutri pa se udarili med seboj in s štoparico na 36,2 km dolgi preizkušnji na čas. Favorit za etapno zmago in rdečo majico je Roglič, vendar je tudi Pogačar že pokazal, da v vožnji na kronometer ni od muh …