Tanjina dirka v Hafjellu vredna kolajne

Hafjell – Evropska prvakinja in podprvakinja v olimpijskem krosu Tanja Žakelj in Blaža Klemenčič sta med svetovno konkurenco upravičili svoj status na stari celini. Na četrtem in petem mestu kolajn res nista osvojili, četudi bi si jih za svoji predstavi povsem zaslužili. Zlasti Žakljeva, ki se je po začetnih težavah tik pod vrh prebila iz ozadja.

Za kolesarko z Ledin nad Idrijo je bila dirka povsem drugačna kot zadnja v svetovnem pokalu v Meribelu, kjer s težkimi nogami ni zmogla višje od 19. mesta. Tokrat je bila že na štartu veliko bolje razpoložena, hitro začela in pohodila plin, toda nato se ji je na vrhu dolgega spusta primerila napaka. Tam je izgubila nekaj mest, poleg tega pa imela še težave s kolesom. »V gumi ni bilo več pravega pritiska, a sem nadaljevala do konca kroga. Nisem se ustavila v tehnični coni, saj nisem bila povsem prepričana, ali je res kaj narobe. Toda v zadnjem spustu sem videla, da s takšno gumo ne morem končati dirke, zato sem se ustavila,« je povedala Žakljeva, ki je tedaj zdrsnila iz najboljše deseterice.

A se ni dala. Prepričana, da lahko za dober rezultat premosti tudi to oviro, je nadaljevala odlično, v ritmu, s katerim je v ospredju proti zlati kolajni vozila Kanadčanka Catharine Pendrel. Kmalu je ujela skupino veterank z Nemko Sabine Spitz, Norvežanko Gunn-Rito Dahle Flesjå in tudi našo Blažo Klemenčič, ki je uprizorila še eno od svojih letošnjih zanesljivih predstav. Ves čas je vozila za najboljšimi, a ne dovolj hitro za kolajno, naposled jo je prehitela tudi Žakljeva. »Nadaljevala sem po svojih sposobnostih, prehitevala sem in to mi je dalo veliko motivacije. Res sem šla do limita,« je opisala Tanja, potem ko je več kot minuto zaostanka za tretjeuvrščeno Američanko Leo Davison zmanjšala na 39 sekund. Zmanjkalo je krogov in zadovoljiti se je morala s 4. mestom, ki pa ji je, glede na potek dirke, pomenilo skoraj toliko kot kolajna. »Mesto je res tisto nesrečno, ampak zelo sem ga vesela. Imela sem res dobro dirko, znala sem skoncentrirati nase, iztržila sem veliko, glede na to, kaj se je dogajalo. Skušala sem položaj obrniti sebi v prid, si razlagala, da se je pripetilo z namenom in dala vse od sebe, kar vendarle ni mogoče na vsaki dirki,« je povedala po koncu.

Le korak stran od kolajne je bila tudi Klemenčičeva, a prav tako zelo vesela svoje najboljše uvrstitve na svetovnih prvenstvih. Za seboj je pustila dve veliki imeni, Spitzeva in Dahle Flesjå sta bili svoj čas zanjo neulovljivi, a Slovenka je lahko bila v letošnji sezoni vzor nekdanjima prvakinjama. Svojo stalnost je prenesla tudi na zadnjo dirko in jo zadovoljna končala kot peta, kar je bila tudi njena najboljša uvrstitev v svetovnem pokalu v tej sezoni. »Potrdila sem dobro formo, to je bil moj maksimum. Proga mi je bila všeč, dobro sem šla. Bila sem blizu kolajnam, ni se izšlo, a vseeno sem lahko zadovoljna,« je povedala Klemenčičeva, potem ko je postavila piko na i svoji najboljši sezoni v karieri in še enemu izjemnemu ekipnemu uspehu Slovenk.