Tasmanski vrag je prijatelju vrgel rokavico

Richie Porteje med glavnimi favoriti za zmago na Dirki po Franciji.

Objavljeno
30. junij 2017 14.13
Nejc Grilc
Nejc Grilc

Dirka po Franciji z letnico 2017 je že pred startom prinesla veliko spremembo, na katero je kolesarski svet po tiho upal zadnjih pet let. Chris Froome v očeh večine ni več favorit številka ena in prvič od meteorskega vzpona Britanca se zdi, da je našel nekoga, ki mu bo v Franciji kos. Ta vloga je pripadla Tasmancu Richieju Portu, ki po izvrstnih spomladanskih dosežkih končno želi stopiti iz sence alfa samca ekipe Sky.

Richie Porte je prehodil za profesionalnega športnika zelo nenavadno pot do slave. Šele pri 21 letih se je resneje lotil kolesarstva, pred tem je bil plavalec, pod vodstvom slovitega Andree Tafija pa je v le štirih letih v avstralskih kontinentalnih ekipah tako napredoval, da ga je v profesionalne vrste zvabil danski Saxo Bank. »Še zdaj se večino dni uščipnem, da preverim, ali se mi to res dogaja. Vsak prehodi posebno pot do uspeha, a moja res ni bila kar tako. Ne tako dolgo tega sem za preživetje delal na bazenu, zdaj pa sem favorit za zmago na Touru,« je bil v intervjuju za britanski Guardian odkrit Porte, ki je tudi sicer znan po tem, da v izjavah in pogovorih ne ovinkari. Neposrednost in agresiven način vožnje kolesa sta mu že v amaterskih vrstah prinesla vzdevek »tasmanski vrag«, ki se Porta drži še vedno.

Ime si je Richie, ki se pri 172 centimetrih in 59 kilogramih ponaša z idealno kolesarsko postavo za naskok na najtežje vzpone, ustvaril kot član ekipe Sky. Projekt minimalnih prednosti, s katerim je ekipa Davida Brailsforda zaslovela, je tudi Portu prinesel dve skupni zmagi na dirki Pariz–Nica, a Avstralec si je vedno želel drugo, še bolj prestižno rumeno majico. Pri zmagah Chrisa Frooma na francoski pentlji v letih 2013 in 2015 je bil nepogrešljiva desna roka v Južni Afriki rojenega Britanca, na vzponih pa je Frooma nekajkrat celo prekašal. Misel na odhod drugam nikoli ni bila daleč. »V ekipi Sky sem se počutil odlično in udobno, a so leta bežala mimo mene in vedel sem, da priložnosti ne bo na pretek. V BMC so me želeli že prej, in ko so leta 2015 znova potrkali na moja vrata in mi zagotovili, da bodo z mano zmagali na Touru, odločitev ni bila težka. Želel sem si dodatnega pritiska in novega izziva, ki bi me gnal naprej,« je Porte pojasnil, zakaj je zapustil najbolj dominantno ekipo moderne dobe kolesarstva.

Nov začetek in nova vloga za Porta nista bila preprosta. V Francijo je prišel odlično pripravljen, a mu je počena zračnica v zelo neprimernem trenutku odnesla upe na zmago, nato je bil udeležen tudi v znamenit trk z motoristom, po katerem je Chris Froome uprizoril najslovitejši tek v kolesarski zgodovini. Končno peto mesto je bilo bolj slaba tolažba. »Lansko razočaranje še vedno boli, čeprav za smolo nisem bil kriv sam. Vsak kolesar želi biti na odru za zmagovalce v Parizu in lani bi zagotovo lahko bil. Zato me še vedno boli, da mi je smola odnesla sanje,« Porte ne skriva zagrenjenosti.

Tasmanski vrag se še vedno ne more znebiti občutka, da mora svetu na vsakem koraku dokazovati, kako dober kolesar v resnici je. Letošnjo sezono je zato začel zelo motiviran in sledile so predstave, ob katerih je konkurentom zastal dih. Začelo se je z zmago na domači dirki Tour Down Under, za katero trdi, da je najbolje organiziran dogodek na svetu. Pariz–Nica ali dirka proti soncu, kot ji pravijo v Franciji, letos ni bila prav nič sončna in za Porta je pomenila edino veliko razočaranje pomladi. V mrazu in nalivih so zmrznile noge vročine vajenega Avstralca, a je dirko rešil z etapno zmago. Slavje v Romandiji in odlične vožnje na kriteriju Dauphine, kjer je šele zadnjega dne izgubil rumeno majico, so bile za Porta potrditev, da se v pripravah niso ušteli: »Lani smo vse podredili Touru, zato sem v Francijo prišel brez pravega rezultata, ki bi mi dal samozavest. Letos sem zato trenerjem rekel, da bi rad dobil čim več dirk pred Francijo, in očitno mi je ob tem uspelo zadržati dobro formo vse leto.«

Porte največjih dvomljivcev še vedno ni prepričal. Ob ponesrečeni sezoni Chrisa Frooma, ki se bori tudi z notranjim razdorom v ekipi Sky in obtožbami o zlorabi prepovedanih poživil, je vloga prvega favorita pripadla Portu. Po odhodu Avstralca iz britanske ekipe sta Froome in Porte ostala velika prijatelja in trikratni zmagovalec dirke po Franciji ni pozabil, kako veliko dela je Porte opravil zanj. »S Chrisom sva še vedno zelo blizu, veliko sva se pogovarjala o tem, kako se spopasti z nalogami, ki jih status vodje ekipe prinese s seboj. V zasebnem življenju boste bolj težko našli bolj olikanega in prijaznega človeka od Chrisa, na kolesu pa … te besede ne smem izreči, recimo le, da je povsem neizprosen,« je v pogovoru za eno od avstralskih radijskih oddaj medsebojni odnos prvih dveh favoritov za rumeno majico pojasnil Porte.

Zdi se, da je Avstralčevemu zgledu sledila tudi ekipa BMC, saj so sotekmovalci naredili velik korak naprej, da bi se pripravili za boj z dobro naoljenim strojem Skyja. Damiano Caruso je na nedavni dirki po Švici zaostal le za Simonom Špilakom, izkušeni Nicholas Roche pozna skoraj vsak meter francoskih cest, Rohan Dennis bo v prihodnjih letih favorit za vrh, a najtežja preizkušnja vse, skupaj s Portom, še čaka. »Na Dauphineju so bili sedem dni odlični, zadnjega dne pa so povsem odpovedali in upam, da je bila to tudi za njih lekcija, da moramo biti vsak dan na preži in ne smemo delati napak. Vloga favorita me ne moti, po letošnjih rezultatih sodeč je razumljiva, vendar je zame Chris še vedno v precejšnji prednosti, saj je že trikrat v Pariz pripeljal rumeno majico,« je še povedal Porte in na vprašanje, kako se je boriti proti prijatelju, odgovoril: »Na cesti morava pozabiti na vse, čeprav je včasih težko. Chris me je prelisičil na Dauphineju in prepričan sem, da bo tudi na Touru poizkusil z vsem, kar zna.«

Richie Porte na krilih ekipe, ki trdno verjame vanj, v življenjski formi pričakuje zrelostni izpit svoje kolesarske kariere. Če ga bo v Franciji opravil z odliko, se bo tasmanski vrag zapisal med velikane kolesarstva in postal po Cadelu Evansu šele drugi Avstralec, ki bi se s Toura vrnil odet v dragoceno rumeno majico.