Tiskane izdaje
Jubilejna 25. dirka je bila neponovljiva, po spletu naključij in spretnega pogajanja je bila mednarodna zasedba lani na ravni, kakršne bi si želela marsikatera dirka svetovne serije. Lani jeseni je Fink naredil še korak naprej in si pri Mednarodni kolesarski zvezi (UCI) izboril status ekstra kategorije za letošnjo dirko. »V vsakem organizacijskem odboru je nekaj težav, pomembno je, da te ostanejo skrite javnosti. Največja težava naše dirke je, da je prerasla okvire kluba, kot je Adria Mobil, a se s tem že zdaj spopadamo in se bomo uspešno tudi v prihodnje. Dirka je potekal brez večjih težav,« pravi Fink. Dirka po Sloveniji je imela v minulih sezonah že večji proračun, ki se je v zadnjih dveh letih ustalil pri dobrem milijonu evrov: »Okrog milijon 50 tisoč evrov bo stala letošnja dirka, več pa bo znanega, ko bomo zaključili celotno finančno shemo.«
Letos je v Sloveniji nastopalo pet ekip svetovnega razreda, ki so prevladovale na dirki, edino etapno zmago jim je »speljal« Giovanni Visconti, ki je bil še lani član Bahraina Meride. Dirka je vnovič odmevala po svetu: »V prvem dnevu smo imeli skoraj dve uri in pol prenosa na Eurosportu, ki je šel v 130 držav, skupno pa so se prizori slovenske pokrajine vrteli na kanalu Eurosporta 10 ur. Že zdaj za prve dni vemo, da nas je gledalo več gledalcev kot lani, odziv iz tujine je bil zelo dober, na točne številke pa bomo morali še nekaj časa počakati.«
Najprej kritike, zdaj pohvale za traso
Deset let nazaj bi si težko ob progi predstavljali takšno množico navijačev, kot se je zbrala lani in tudi letos, veliko slovenskih zastav je vihralo ob cesti na Predmejo in zadnji dan na Dolenjskem, čeprav je karavano spremljal dež in v njej ni bilo Primoža Rogliča, ki je postal magnet za slovensko javnost. »Načrtno se že nekaj let borimo, da bi uveljavili slogan »Fight for Green«, da bi slovenske ceste in tudi kraje približali svetovni javnosti in odkar je zraven Eurosport, so se v tem prepoznali navijači, ki zdaj želijo svetu pokazati, kdo smo in kaj vse zmoremo. Letos smo lahko videli, da ne rabimo Gira, da bi ob ceste zvabili slovenske kolesarske navdušence,« je bil Fink ponosen na navijaško kuliso.
Pred dirko so z vseh strani na organizacijski odbor leteli očitki glede trase, ki po mnenju marsikoga ni bila dovolj zahtevna, na koncu se je vizija Finka izkazala za pravilno: »Želel sem si razgibane trase, ki bi bila nekoliko drugačna kot prejšnja leta, v vsaki etapi je bilo na koncu dogajanje odprto, napade smo spremljali tudi tam, kjer jih po navadi ne bi bilo, predvsem pa v nobeni etapi pred začetkom nismo mogli vedeti, kaj lahko pričakujemo.«
Trasa za 27. dirko dobiva obliko
Ko se za večino udeležencev dirka po Sloveniji zaključi, se za Finka in ekipo začne načrtovanje naslednje izvedbe dirke. Do takrat se zdi še daleč, a dirka svetovnega formata ne nastane čez noč: »Že zdaj imam v mislih večino trase za prihodnje leto, če bodo trenutni dogovori zdržali. Vedno sem odprt za predloge, pa naj gre za Gorenjsko ali Primorsko, rad bi dirko pripeljal v celo Slovenijo, a je to odvisno tudi od interesa občin.« Priložnost imata tako tudi Vršič in Krvavec, ki ju javnost pogreša že nekaj let ...
V teh dneh je težko reči, kam se dirka po Sloveniji še lahko razširi. Petdnevni format je idealen za obdobje pred Tourom, v katerem se je zelena pentlja ustalila, tudi ekstra kategorija je največ, kar trenutna finančna shema dirke še dovoljuje. Pa čeprav bi si zaslužili več, je prepričan Luka Mezgec: »Dirka po Sloveniji iz leta v leto dela korake naprej, konkurenca je vrhunska, organizacija pa še boljša in le vprašanje časa je, kdaj bo dirka po Sloveniji del svetovne serije.«
