Vuelta v ritmu Alberta Contadorja in matadorjev

Santiago de Compostela – Vuelta 2014 je minila v znamenju španskih matadorjev z Albertom Contadorjem na čelu. Z izjemo šprinterskih etap, v katerih je s štirimi zmagami kraljeval Nemec John Degenkolb, je Contador skupaj z Alejandrom Valverdejem in Joaquimom Rodriguezom krojil razplet od šeste etape, ko je rdečo majico oblekel Valverde.

Contador jo je prevzel v 10. etapi po vožnji na kronometer in je ni izpustil do konca, kar je tudi razumljivo, saj v karieri še nikoli ni izgubil dirke, v kateri je nosil majico vodilnega. Pobudo je do konca dirke prepuščal glavnim tekmecem – Valverdeju, Rodriguezu, Chrisu Froomu in Fabiu Aruju, vendar pa je pretkano nadzoroval potek. Tudi ko so ga rojaki izzivali, češ da je preveč obramben in se bode z rojaki, namesto da bi pokazal šampionske zobe in zmlel tekmece. Vendar je šampion Vuelte izbral preizkušeno špansko taktiko, ki jo je sicer izoblikoval veliki Miguel Indurain. Mirno in brez večje napetosti je kritikom odgovoril, da kolesari po logiki velikih dirk in pazi na najbližjega zasledovalca. Na koncu se je pokazalo, da je imel prav.

Froome in Valverde sta bila zelo zadovoljna z zmagovalnimi stopničkami. Še zlasti Britanec, ki je sicer prišel v vlogi enega od favoritov, a se je pokazalo, da po padcu na Touru in tik pred Vuelto na treningih vendarle ni bil tako močan kot lani na Touru. Poraženec španskega kroga je bil četrtouvrščeni Purito Rodriguez, ki je po letu 2010 ostal brez ene same lovorike.

Zadnje dejanje tritedenskega maratona – vožnja na kronometer v Santiagu de Camposteli je bila za najboljše zgolj formalnost. Na prekratki progi se prav nič ni dalo spremeniti, zato je prva šesterka opravila parado šampionov, prestižno etapno zmago pa je slavil italijanski specialist za vožnjo na čas Adriano Malori.

Čeprav ga je selektor španske reprezentance Javier Minguez uvrstil med kandidate za nastop na SP, je Contador še enkrat jasno povedal, da ga na SP ne bo, čeprav je ta čas bržkone najbolje pripravljeni španski kolesar. Četudi je Vuelto zapustil kot zmagovalec in v dobri kondiciji, pa je čustveno preveč prazen, da bi čez 14 dni dosegel še en vrhunec.

Vuelta je bila v minulih letih ponavadi najboljša priprava za SP. Če bi sodili po rezultatih, so zanj odlično pripravljeni Degenkolb, Avstralec Matthews, Slovak Sagan, Belgijec Boonen, Valverde, ki se je sicer po sili razmer (po odstopu Quintane) vključil v boj za rdečo majico in seveda Cancellara, ki se je odpovedal nastopu v vožnji na čas in bo vse stavil na cestno dirko. Kot kaže, pa so se letos favoriti za Ponferrado vendarle izkristalizirali na kanadskih dirkah za VN Quebeca in Montreala. Avstralec Thomas Gerrans je slavil dve prepričljivi zmagi in je zagotovo prvi favorit na SP. Za petami so mu Portugalec in lanski prvak Rui Costa, Nizozemec Domuolin, Italijan Gasparotto, Francoz Gallopin, Litvanec Navardauskas in še bi lahko naštevali odlično pripravljene kolesarje, med katere sodijo tudi Slovenci.

V Kanadi jih ni bilo v ospredju, vendar so pokazali močan tekmovalni značaj. Še zlasti Jan Polanc, ki je bil na obeh dirkah najbolj aktiven. V Montrealu ga je glavnina ujela 10 kilometrov pred ciljem. Tudi Borut Božič in Jani Brajkovič sta bila zelo dobra. V Astani sta v zadnjem delu dirke kar 50 kilometrov narekovala ritem, a se na koncu Italijanoma v dresu kazahstanskega moštva Gasparottu in Gavazziju ni izšlo.

Slovenski selektor Gorazd Štangelj ima na voljo deset kolesarjev. Po kanadskih preizkušnjah sodeč ima »sladke« skrbi, če izvzamemo Simona Špilaka, ki je tako neomajen kot Contador.