Zacvetel v barvi mavrične rože

Ponferrada – Michalu Kwiatkowskemu pravijo »Kwiat«, kar po poljsko pomeni roža. Fant je skozi leta res cvetel, v rožo svetovnega kolesarstva pa se je razcvetel na svetovnem prvenstvu v Ponferradi, ko je, za Špancem Oscarjem Freirem, s 24 leti postal drugi najmlajši šampion z mavrično majico.

Prvič je »Kwiat« zacvetel v konkurenci mladincev in mlajših članov do 23 let, potem ko se je iz Poljske preselil v italijansko deželo kolesarstva Toskano. V Marinelli di Sarzana pri La Spezii. Tam je živel v apartmaju skupaj z nekaj mladimi rojaki. Sami so si kuhali, pomivali, pospravljali, dobili pa tudi nekaj žepnine. Michalovo edino delo je bilo trenirati in nastopati na dirkah. »Samo jedel in rasel je,« se ga spominja italijanski trener Angelo Baldini. Da je izjemno nadarjen, so ugotovili že leta 2008, ko so ga v ekipi MG-KVis testirali. Teste je vodil sloviti belgijski menedžer Patrick Lefevere. Leta 2007 je osvojil naslov evropskega prvaka v vožnji na čas, leto dni kasneje pa postal evropski cestni prvak. Kot mlajši član je leta 2009 podpisal predpogodbo s Giuseppejem Martinellijem, sedanjim direktorjem Astane, za prestop med profesionalce v Italiji, a se je odločil za odhod v Španijo. V kontinentalnem moštvu Caji Rural je bil eno sezono, nato pa leta 2011 odšel v ProTour – v RadioSchack. Zadnja tri leta je v Omegi-QuickStepu, kjer je kolesarsko in človeško dozorel. Letos je nanizal devet zmag ter bil izvrsten na pomladnih klasikah: na Liege–Bastogne–Liege in Valonski puščici tretji in peti na Amstlovi zlati dirki ter drugi Po Baskiji in Britaniji. O velikih dirkah – Touru, Giru in Vuelti – ne razmišlja. Po Touru, kjer je zasedel 28. mesto, je bil v hudi krizi, tako da si je moral vzeti dva tedna popolnega počitka brez kolesa. Zagnusilo se mu je. Nato se je vrnil na priprave v Livigno, nastopil na dirki Po Poljski in na britanskem touru. Pravi, da mu veliko bolj ležijo klasike kot etapne dirke, kar je navsezadnje dokazal tudi na vrhuncu sezone z zmago na svetovnem prvenstvu.

Na Poljskem je Kwiatkowski zelo priljubljen, čeprav se je preselil v davčno oazo v Monte Carlu. S srcem je seveda še vedno v Torunu, kjer del zaslužka namenja za kolesarsko šolo Nikolaja Kopernika. V mestu poljskega astronoma in matematika so mu kot nadobudnemu kolesarju omogočili, da je šel na pot, ki ga je pripeljala na svetovni prestol. »To je darilo 120 otrokom, da lahko gredo po poti poljskih šampionov – od Ryszarda Szurkowskega in Lecha Piaseckega do Zeniona Jaskule in Rafala Majke,« ni pozabil na svoj dolg domovini. Spomnil pa se je tudi odraščanja v številni kmečki družini v vasici, kakšnih 30 km oddaljeni od Toruna, ter seveda svojih začetkov, ko mu je starejši brat Radoslaw prepustil svoje kolo.