Zagrizeno leteli v fotofiniš

Kolesarje in kolesarke, ki so se zbrali na štartu v malem mestu velikih nakupov, je v nedeljsko jutro tik pred vrhuncem SP, cestno preizkušnjo na 97 in 156 km, pozdravil predsednik uprave BTC Jože Mermal in jim zaželel, naj se s trase vrnejo veseli. Uradna napovedovalca sta borcem za naslove najboljših amaterjev na svetu zaželela naklonjenost narave, saj je napoved v popoldanskih urah grozila s padavinami. Glavni sodnik iz Nemčije je s pokom pištole v boj poslal prvo starostno kategorijo (od 19 do 34 let). V intervalih po pet minut je spuščal še po preostalih osem moških in ženskih kategorij. Štartno črto je prekolesarilo 960 tekmovalcev, 751 jih je napadalo 156 km dolgo traso, 143 pa 97-kilometrsko.

Med tistimi, ki so spodbujali kolesarje, je bil tudi Tone Fornezzi Tof, idejni oče maratona Franja, tekmovanja, iz katerega je vzklila zamisel o organizaciji SP. »Ponosen sem, da sem prav jaz našel to progo. V začetku so me zbadali, češ kdo se bo vozil po teh brdih, zdaj pa postaja trasa svetovnega slovesa, kar me izjemno veseli. Tekmovalci kolesarijo skozi zelo lepe slovenske predele in upam, da jih tujci s kančkom očesa med dirko tudi opazijo. Za Slovenijo je takšno tekmovanje enkratna promocija. Spet se je pokazalo, da športniki delajo veliko več za promocijo države kot naši politiki,« je razmišljal Tof, ki se nadeja, da se bo nadaljeval postopen napredek Franje in bo iz amaterskega SP zrastla v SP za profesionalce. »Organizacijska ekipa z Gorazdom Penkom je genialna!« je Tof, ki verjame v uresničitev ideje, pohvalil alfo in omego tekmovanja.

Povprečno 46 km/h

Medtem so trije tekmovalci, Slovenec Srečko Brulc, Nizozemec Martin Kelderman in Italijan Vincenzo Pisani, na 64. kilometru pobegnili tekmecem. Na 80. kilometru – povprečna hitrost je bila 46 km/h – so ubežniki kolesarili s 15-sekundno prednostjo. »Martin je zjutraj slabo zajtrkoval, le nekaj kosmičev je pojedel. Šalil se je, da bo več zaužil med pedaliranjem. A če tako hiti, bo ostal lačen,« se je pošalil njegov ekipni kolega, ki ga je zaradi zlomljene ključnice spodbujal na prireditvenem prostoru.

Sledil je vzpon na Kladje in spust proti Poljanski dolini. Sedem kolesarjev je bilo na čelu množice s polminutno prednostjo, med njimi slovenska predstavnika Primož Obal in Gregor Sikošek. Močno so vrteli pedala, 10 km pred ciljem pa so s proge sporočili, da je prednost vodilne skupine, v kateri je bil Matej Lovše, večja od minute. Nekaterim je pošla moč, drugi so grizli do zadnjega atoma. Absolutni zmagovalec je postal Igor Kopše (3;39:32,4) pred Borjo Jeličem (3;39:33,1). Razlike so bile minimalne, odločal je fotofiniš. Tretji je bil Dušan Hajdinjak (3;41:11,2). Med dekleti je najhitrejši čas dosegla Ajda Opeka (4;25:09,3)

Lovšetu pošle moči

»Uh, pošteno je letelo, povprečna hitrost na 156 km je bila 42,8 km/h, treba je upoštevati, da smo se vzpenjali tudi na hud klanec. Temovalci so zelo zagrizeni, Danci in Francozi so zelo dobri. Bil sem 17. v kategoriji do 34 let. Škoda, da nismo osvojili kolajne v tej skupini, Matej Lovše je bil blizu,« je razmišljal Primož Porenta, ki ima v letošnji sezoni za sabo 40 štartov.

Lovše, ki je bil do zadnjega v igri za zmago tudi v absolutni konkurenci, je bil med najbolj razočaranimi. V ciljnem šprintu so mu pošle moči. Nekdanji gorski kolesar je na lanskem prvenstvu v Trentu zmagal v kronometru, na cestni dirki pa je bil drugi. V Ljubljani je zato veljal za enega od favoritov. »Nisem imel svojega dne. Najtežji del dirke je bil zame vzpon na Kladje, ki mi ponavadi zelo ustreza. Tam me je pobralo. K sreči sem pozneje prišel k sebi, vendar pa v šprintu nisem najboljši,« je potožil in priznal, da je pomislil tudi na odstop. »Vedel sem, da mi ta proga ne ustreza najbolj, poskusil sem se pripraviti po najboljših močeh. Pravzaprav sem veliko iztržil in moram biti zadovoljen,« se je tolažil, uteho pa našel v bronasti kolajni s kronometra.

S 156 km dolgo traso se je v množici spopadal tudi Danilo Mištrafović; ob progi smo opazili njegove glasne navijače, ki so spodbujali vse slovenske tekmovalce. »Želimo si, da bi srečno pripeljal v cilj, nimamo visokih ambicij. Že to je dosežek, da se je uvrstil na SP,« je povedala njegova žena Nataša, ki je z otroki na ograjo ob cilju razgrnila veliko slovensko zastavo. Visoko v zrak so dvignili transparent, s katerim so spodbujali svojega junaka. »Kolesarimo družinsko, ne tekmovalno,« je povedala, Danilov prijatelj pa jo je dopolnil: »Mi se ob njem samo ogrevamo ali pa regeneriramo,« je z nasmehom poudaril, da težko sledijo njegovemu ritmu.

Kavč je strup

Na krajši razdalji so nastopili le kolesarji starejši od 60 let in kolesarke nad 50 let. Najhitreje sta s 97 km opravila Nemec Ulrich Rottler in Italijanka Daniela Passalaqua, ki je svojim tekmicam odčitala pošteno lekcijo. Njena prva zasledovalka je v cilj prišla kar 14 minut pozneje. Za las je v tej kategoriji kolajno izgubila Nada Rotovnik Kozjek.

V moški konkurenci je na kratki razdalji pedala vrtel najstarejši udeleženec SP Adolf Križnar, ki šteje 83 let. »Letos sem prekolesaril šele 5000 km, moral bi jih več, vendar mi je nagajalo zdravje; najprej ščitnica, pred tremi tedni pa sem se na treningu preveč pognal v ovinek in grdo padel,« je razpredal in pokazal posledice. Vendar mu poškodba ni preprečila udeležbe na dirki, na katero so ga povabili prireditelji. Prihodnje leto bo kolesaril na svoji jubilejni 30. Franji. Kakšen je njegov recept za zdrav duh v zdravem telesu? »Aktivno je treba živeti in se ne smiliti samemu sebi. Človek je ustvarjen za gibanje, ne za lenarjenje, kavč je strup,« je sogovornik, ki preteče tudi dva polmaratona na leto, poslal sporočilo drugim.

Prihodnje leto se bodo kolesarji merili na SP na Danskem.