Ženske so dodale občutek za lepoto

Nekdanji vrhunski kolesar Primož Čerin se je na SP za amaterje v Ljubljani odpravil z 8000 prevoženimi kilometri. S tekmeci se je meril v kronometru in na cestni preizkušnji (3. v kategoriji od 50 do 54 let). S kolesarskim poznavalcem, pri katerem je ljubezen do kolesa od leta 1990 vpeta tudi v njegov delavnik, podjetje Maxisport Čerin, smo se pogovarjali o trendih v tem športu.

Rekreativno kolesarstvo se je v zadnjih letih pri nas precej razširilo. Čemu gre pripisati zasluge?

Razširila se je športna rekreacija, ogromno ljudi tudi teče. Kolo je uporaben pripomoček, ki ga z malo bolj trmastim značajem lahko uporabljaš vse leto. Kolesarstvo je zelo zdravo, saj le malo obremenjuje sklepe in druge predele telesa, ki trpijo pri teku in dolgih pohodih. Zasluge za širitev gre gotovo pripisati maratonu Franja, ki je že pred mnogimi leti marsikoga premamil, da se je usedel na kolo, in drugim rekreativnim tekmovanjem; vse več jih je. Uporaba kolesa se hitro širi znotraj družin; če en član sede na kolo, k enakemu dejanju za sabo pritegne še partnerja in otroke. Lepo je kolesariti sam, še lepše v prijetni družbi. Tudi to, da si na kolesu gibljiv, veliko vidiš, se premikaš s hitrostjo in premaguješ razdaljo, prepriča marsikoga, da ga začne uporabljati.

Pa glede na zagrizenost številnih še lahko govorimo o kolesarskih ljubiteljih? Koliko so pravzaprav sploh daleč od amaterjev?

Čeprav se število cestnih kolesarjev v zadnjem desetletju precej povečuje, je ljubiteljskih kolesarjev več kot teh zagrizenih, napol pravih tekmovalcev. Ljubiteljski kolesarji so v klubih, a ne v tekmovalnih. Tudi na Franji, denimo, če izvzamemo prvih 500, so preostali udeleženci ljubiteljski kolesarji. Skupina zagrizenih, ki se približuje amaterjem, predstavlja manjšino. Res pa je, da se o njih več govori, saj na maratonih dosegajo rezultate.

Nekaj časa so bila zelo priljubljena gorska kolesa. Zdaj so spet v modi specialke.

Takrat je marsikdo, ki ni kolesaril, šel na kolo. Hitro pa je spoznal, da je kolesarjenje po gozdu in hribih lahko nevarno in utrujajoče. Na gorskem kolesu ne moreš premagovati velikih razdalj, na cestnem pa hitreje premaguješ kilometre, marsikdo jih tudi sešteva in jih iz leta v leto nadgrajuje. Po prodaji so cestna kolesa v veliki prednosti pred gorskimi. V zadnjem desetletju se je povpraševanje po specialkah povečalo, najopazneje v zadnjih petih letih. Nekateri uporabniki gorskih koles so presedlali na izletniška, treking kolesa in hibride. Oče na specialki, denimo, težko kolesari s preostalimi družinskimi člani, ki imajo treking kolesa. Zato družine pogosto kolesarijo na podobnih tipih koles.

Kolesarstvo kot panoga zelo raste. Se je prodaja izognila gospodarski krizi?

V zadnjih dveh letih je prodaja padla. Stranke se pogosteje odločajo za nižji cenovni razred. Marsikdo, ki bi si pred leti privoščil novo kolo, si zdaj raje kupi rabljenega. Ljudje si želijo biti v naravi, v gibanju, ampak jim zmanjka denarja in iščejo druge možnosti.

Kaj od dodatne opreme največ prodate?

Na moje veselje v zadnjih letih največ prodamo zaščitnih čelad. Težko na cesti še srečaš rekreativnega kolesarja, ki bi se vozil brez čelade. Zaščita glave je zelo pomembna. Škoda bi bilo, da bi ljudje varčevali pri nakupu 20 dekagramov težkega pripomočka, ki zaščiti zares ogromno. Močno se je povečalo tudi povpraševanje po kolesarskih oblačilih. Ljudje so ugotovili, da je dobro biti na cesti viden. Vedno pa je lepo videti tudi usklajenost barv. Trend opremljanja gre v smer, ki smo ga bili nekoč vajeni v zahodnem svetu – Italiji, Franciji, Belgiji, kjer nisi videl kolesarja v »cunjah«, ki bi bile barvno neusklajene.

Kako se spreminja struktura kolesarjev?

Število žensk na kolesu se v zadnjih petih letih vzpenja. Z njihovo prisotnostjo je gotovo povezan tudi slog opremljanja. Dodale so mu svoj občutek za lepoto in prav super je to videti na večjih prireditvah.

Tudi menedžerji in direktorji se vse bolj lotevajo kolesarskih treningov. Postaja morda kolo športni rekvizit za elito?

Menim, da kolo nikoli ne bo elitno, kakor je bil tenis ali pa je golf. Na večje prireditve pridejo ljudje z vseh koncev države, vseh ravni družbene lestvice. Da bi imeli tekmo samo za elito? Tega v tem športu ni. Tudi v vrhunskem kolesarstvu so tekmovalci predstavniki vseh slojev. Res pa je, da vse več menedžerjev, direktorjev, politikov uporablja kolo. Kolo je pripomoček, ki človeku zelo veliko da. Prav je, da ljudje to spoznajo.

Katere so najpogostejše napake pri ljubiteljskih kolesarjih?

Da na začetku hočejo preveč. Kolesarstva se je treba lotiti postopoma. Ko se začne nekdo ukvarjati s tem športom, je treba več pozornosti posvetiti položaju na kolesu, saj je zelo pomembno, da se kolesar na njem počuti dobro in varno. Da ve, da obvlada kolo. Kolo je namreč izpopolnjeno, tehnično dovršeno, ni več takšno, kakršno je bilo pred dvema desetletjema. Ljudje pogosto poenostavljeno pravijo, da se na kolo samo usedeš in začneš vrteti pedala, vendar to ne drži. Če hočeš na kolesu uživati, ga je treba posamezniku prilagoditi z mikronastavitvami. Če tega kolesar ne stori, se ne bo počutil najbolje in marsikdo bo tudi hitro odnehal, ker se ne bo počutil udobno. Namesto da bi užival, trpi.

Koliko je v rekreativnem kolesarstvu prisoten doping?

Pravijo, da ga je ogromno. A sam verjamem, da si športni rekreativci neko panogo izberejo zato, da bi se bolje počutili in bili zdravi. Ne predstavljam si, da se razgledan, inteligenten ljubitelj športa, ki na maratonih za zmago prejme majico ali morda kakšno salamo, zastruplja z umetnimi, prepovedanimi snovmi. Hkrati pa je treba imeti za prepovedana poživila tudi nekaj denarja. Verjetno se najde kakšen posameznik, ki posega po tem, ne predstavljam pa si, da bi to bilo v Sloveniji razširjeno. Vsekakor je to stvar, za katero se vsak odloči sam in mora s tem tudi živeti.