Primož Roglič je skrival asa v rokavu

Roglič z izjemnim finišem prišel do zgodovinske srebrne kolajne, v deseterici še Tratnik Dumoulin tokrat razred zase.

Objavljeno
20. september 2017 23.24
Nejc Grilc, poročevalec
Nejc Grilc, poročevalec
Bergen – Primož Roglič je na svetovnem kolesarskem prvenstvu naredil, kar se je zdelo nepredstavljivo še pred letom. Kisovčan je na uri resnice ponovil vožnjo z Galibierja in sezono presežkov zaključil s prvo slovensko kolajno v vožnji na čas. Rogliču je moral premoč priznati tudi Chris Froome, le Tom Dumoulin je bil na zahtevni in spolzki progi v boju za mavrično majico tokrat premočan. Na Norveškem se piše slovenska kolesarska zgodovina.

V slovenskem taboru je bilo že zgodaj zjutraj čutiti, da je na svetovnem prvenstvu v Bergnu napočil dan D. Primož Roglič se je po zgodovinski zmagi na Touru osredotočil na svetovno prvenstvo, kjer ga je čakal zadnji cilj sezone. V vožnji na čas je letos naredil še korak naprej in v dneh pred uro resnice smo z obraza Kisovčana lahko razbrali, da ga na poti do kolajne lahko ustavi le smola.

Poseben dan je napovedal že Jan Tratnik, ki se je na progo podal med prvimi. Idrijec je začel nekoliko bolj previdno, v drugem delu pa prestavil v prestavo višje in brez menjave kolesa postavil na koncu celo četrti najhitrejši čas vzpona. Izpolnil je osnovni cilj in sedel na mesto vodilnega kolesarja, nato pa tam vztrajal dolgo, dlje kot je kdorkoli pričakoval. S končnim desetim mestom v družbi najboljših kronometristov sveta je Tratniku uspela sanjska uvrstitev: »Deseti najboljši kronometrist na svetu, še sam ne morem verjeti, kaj se dogaja. Računal sem na uvrstitev okrog deseterice in zelo vesel sem te vožnje. Kar dolgo sem sedel na tistem sedežu, me je že malo bolela zadnjica, ampak se je zelo izplačalo.«

Vrhunec dneva je sledil dobri dve uri kasneje, deževno nebo in spolzka cesta pa nista bila najboljši obet za nastop zadnje deseterice. Primož Roglič je začel zelo odločno, na prvem vmesnem času je bil najhitrejši, nato je padel v krizo, ki je grozila, da bo odnesla sanje o kolajni. Na zadnjem merjenju pred vzponom je dosegel le deveti vmesni čas, a je imel Zasavec še enega asa v rokavu. Edini v zadnji deseterici je zamenjal kolo, celotna slovenska ekipa na čelu z mehanikom Boštjanom Kavčnikom je opravila menjavo za čisto desetko in Rogla se je s cestnim kolesom pognal na skoraj tri kilometre in pol dolg vzpon.

Ko je pred dnevi zatrdil, da bo s cestnim kolesom zagotovo postavil najboljši čas vzpona, mu je bilo v družbi Chrisa Frooma in Toma Dumoulina kar težko verjeti, a je ostal mož beseda in zaključek premagal s časom 10:06, še pet sekund hitreje od Nizozemca. Drvel je proti ciljni črti in jo prečkal z dobrimi 30 sekundami prednosti, in ko sta Froome in Tony Martin začela izgubljati proti slovenskemu asu, je bilo jasno, da se v Bergnu piše zgodovina.

Naslovu prvaka med mlajšimi člani Jani Brajkoviča (Verona 2004) nikakor ne gre gledati v zobe, prva kolajna v članski konkurenci na uri resnice pa je vendarle povsem nekaj drugega. »Težko je zbrati misli, zelo sem srečen, biti nosilec medalje na svetovnem prvenstvu je nekaj posebnega, ta občutek je neverjeten. Vsak si želi postati svetovni prvak in tudi jaz sem štartal s tem ciljem, a je bil Tom tokrat najboljši. V tem uspehu lahko samo uživam,« je, kot da še ne bi povsem spoznal, kaj mu je uspelo, zelo mirno občutke povzel drugi najboljši kronometrist sveta.

Tom Dumoulin je bil na progi v Bergnu razred zase, od štarta do cilja je vozil v silovitem ritmu in na koncu Rogliča ugnal za kar 57 sekund, tik pred vrhom bi ob huronskem navdušenju združenih norveških in nizozemskih navijačev skorajda ujel Chrisa Frooma, na koncu tretjega: »Imel sem tako dober dan, da sem na progi že pomislil, da mi merilec moči ne dela, ker so bili podatki izjemni. Na zavojih sem moral biti previden, nisem imel podatkov z vmesnih časov, zato sem le pritiskal na polno. Na koncu sem kar težko verjel, ko sem tik pred seboj zagledal britanski dres Frooma. Mavrična majica je ob olimpijskem zlatu največ, kar kolesar lahko osvoji, zato bo ta dan za vedno ostal globoko v mojem spominu.« Vzdušja v slovenskem taboru ni zmotil niti naliv, ki je Primoža Rogliča pospremil na oder za zmagovalce. Po bronu Andreja Hauptmana je drugo slovensko odličje na SP in prvo v kraljevski disciplini dosežek, po katerem z zavistjo zrejo v slovensko majico tudi mnogo večje nacije. Primož Roglič je Slovenijo povzdignil v kolesarsko velesilo.