Življenje je kolo

»Life is bike« oziroma Življenje je kolo – je pisalo na majici enega od gledalcev, ki je naslonjen ob ograjo na štartno-ciljnem prostoru spremljal vožnjo na čas, uverturo v svetovno prvenstvo za amaterje v Ljubljani. Napisu bi tisti dan prikimalo vseh 469 kolesarjev iz 44 držav, prijavljenih za štart. Med njimi so bili tekmovalci in tekmovalke z vseh koncev sveta: Norveške, Južne Afrike, Kanade, Brazilije, celo Bahamov.

V avstralsko zastavo je bila odeta Jenny, ki je v Slovenijo pripotovala spodbujat svojega partnerja Geoffreyja Cassa. »Lanski finale v Italiji je izpustil, predlani pa sem ga spremljala v Južni Afriki,« je o podpori svojemu 68-letnemu življenjskemu sopotniku dejala sogovornica, ki sta ji v Ljubljani družbo delala še dva avstralska prijatelja. »V Slovenijo smo pripotovali v nedeljo. Po SP bomo še teden dni raziskovali to čudovito državo; šli bomo v Postojnsko jamo, na Bled in v Piran,« je razkrila. Kako zelo je kolesarstvo priljubljeno v Avstraliji, nas je še zanimalo. »V zadnjih 15 letih vse bolj. Zdi se mi, da je k temu pripomogla tudi zmaga Cadela Evansa na Touru pred tremi leti. Sicer pa imamo tudi mi svoje dirke, a niso na tako visoki ravni, kot so te v Evropi,« je povedala.

Američanka Lilian Pfluke, ki prebiva v Evropi, je dejala, da je v ZDA vsakodnevno kolesarjenje zaradi nepazljivih voznikov zelo nevarno. »Drugače je v Kaliforniji, od koder prihajam, kjer veliko ljudi kolesari,« je dejala tekmovalka v kategoriji od 55 do 59 let. »Živim malo v Franciji, malo v Nemčiji. V Franciji je kolesarstvo del kulture, predvsem tekmovalno, v Nemčiji pa je kolo pripomoček za prosti čas. Francoski vozniki zelo upoštevajo kolesarje na cesti, medtem ko je nemškim prav malo mar zanje,« je razpredala učiteljica, ki je teden pred tekmovanjem v Sloveniji na SP v gorskem kolesarstvu prejela srebrno kolajno. »Treniram vsak dan, v tednu naberem 350 km,« je še razkrila.

Zelo malo kilometrine pa ima letos v nogah slovenska kolesarka Danijela Svetik. »Ne vem, če sem jih zbrala 3000. Pravzaprav sploh nisem imela namena tekmovati, ker nimam baze, manjkajo mi treningi. Kronometer je kratek in sem se vseeno odločila, da preizkusim svoje moči. Konkurenca? Pojma nimam, nisem je preverjala, sem se pa na trasi dvakrat ozrla za seboj,« je povedala sogovornica, ki sicer v domu upokojencev skrbi za družaben program starejših in pomaga negovalkam. Ko pride domov, je mama dveh otrok. Pred dobrima dvema mesecema se je na maratonu Franja veselila zmage na kronometru (med rekreativci), tokrat pa je v svoji kategoriji 19–34 osvojila še naslov svetovne prvakinje.

Zadovoljna je bila tudi nekdanja tekmovalka Vida Uršič. »Razmišljala sem samo o tem, kako najhitreje priti do cilja. Ravninska trasa mi ustreza, tudi čas sem nekoliko izboljšala, a verjetno je to premalo za kolajno,« nam je dejala, trenutek za tem pa jo je prekinil kolega, jo potrepljal po rami in dejal, da je osvojila tretje mesto v svoji kategoriji. Na obrazu se ji je razlegel nasmeh. »Staramo se in na kolesu nam gre vedno bolj počasi. Če si nekoč kolesaril hitreje, si zdaj razočaran, ker tega ne zmoreš več. A to je naravni zakon. Z doseženim sem zadovoljna. Tudi konkurenca je bila huda, pa čeprav je pri teh letih precej manjše zastopstvo udeleženk kot v mlajših kategorijah,« je razmišljala bronasta v kategoriji 60–64.

Med predstavniki držav, v katerih ne bi pričakovali množičnega zastopstva na kolesu, je bil Leonardo Aranha iz Brazilije. »Kje pa, v Braziliji kolesarstvo ni priljubljeno, prvi šport je nogomet, kolesarjev na cestah ne vidiš. Meni pa kolo pomeni zelo veliko. Vse, čemur se posvečam ob družini in službi, je kolesarstvo,« je poudaril 38-letnik, ki ga je po SP v Ljubljani odneslo na še en kolesarski izziv, tokrat v Kanado. Kako je doživel preizkušnjo v Sloveniji? »Bilo je težko, zelo toplo in vetrovno,« je ocenil razmere.

Te pa niso zmotile zbranosti slovenskega ultramaratonca Marka Baloha. Bolj ga je zmotil čas, ki ga je dosegel. S prikazanim ni bil prav zadovoljen, saj se je nadejal, da bo izboljšal tistega z maratona Franja. »Junija sem kolesaril nekaj sekund hitreje. Morda lahko izgovor najdem v tem, da sem pred 10 dnevi kolesaril na dirki v Švici. V dveh dneh sem zbral 1000 kilometrov. Kakorkoli, dal sem vse od sebe, pričakoval pa sem več,« je dejal Baloh, čigar povprečna hitrost je bila 45,4 km/h. Ob tem je pohvalil prireditelje. »Organizacija je na najvišji ravni, nisem opazil niti ene napake. Upam, da bodo v prihodnosti dobili tudi organizacijo SP za profesionalne kolesarje. To idejo bi močno podprl,« se je ozrl k piki na i.

Že prvi dan pa so jo ob uvodu SP za amaterje postavili slovenski predstavniki, ki so pobrali kar šest kolajn po kategorijah (moški, kategorija 40–44: 1. Gregor Tekavec, 2. Igor Kopše; kategorija 35–39: 2. Andrej Guček; kategorija 19–34: 3. Matej Lovše; ženske, kategorija 19–34: 1. Svetik; kategorija 60–64: 3. Uršič). V absolutni konkurenci so se trije veselili stopničk: Svetikova je bila druga za Američanko Molly Van Houweling in pred Južnoafričanko Juanito Venter, od Tekavca je bil boljši le Danec Martin Toft Madsen, tretjega mesta pa se je veselil Kopše.