Življenjska forma morskega psa ni iz trte izvita

Cesenatico – Karavana na dirki po Italiji je prvi prosti dan preživela ob spomeniku Marcu Pantaniju, v njegovi senci pa je ob Primožu Rogliču najbolj užival domači adut Vincenzo Nibali. Sicilijanec je na kronometrih le redko dobival boje s tekmeci, v nedeljo pa jo je odnesel precej bolje kot Yates, Lopez in drugi.

V dneh pred kronometrom tekmeci Rogliča niso skrivali, da je Slovenec tokrat nepremagljiv, razmišljali so le o tem, kako omejiti izgube. Pri Bahrain Meridi so napovedovali, da bi bili z zaostankom minute zadovoljni, glede na vožnje tekmecev pa je najboljši Nibalijev kronometer v karieri dobil še dodatno težo.

»Ko sem dobro razpoložen, mi ni težko odgovoriti na nobeno vprašanje, znam pa biti tudi tiho, ko stvari ne gredo tako, kot bi morale,« je s širokim nasmehom v mešani coni Nibali razlagal novinarjem, besede so tokrat kar bruhale iz njega. Razlogov za zadovoljstvo je imel več kot dovolj, na kronometru je izbral pravo taktiko in na ravnini začel počasneje, v zadnjem delu pa je stopil na plin in za Rogličem zaostal le za dobro minuto.



»Vožnja na čas je bila še bolj zahtevna zaradi dežja, v prvem delu je bilo veliko prehodov za pešce, zato sem poizkušal držati enakomeren ritem in tvegati čim manj, na vzponu pa sem nato napadal. Iz avtomobila sem dobival informacije, vedel sem, da sem odlično na poti. Čas, ki sem ga pridobil proti Yatesu, bo zelo dragocen, Roglič pa je specialist za kronometer, zato tudi izgubljena minuta ni slaba,« je ocenil Nibali, ki je zavrnil namigovanja, da bomo do konca Gira spremljali dvoboj za zmago: »Predaleč je še do cilja, zato nikogar ne smemo odpisati, tudi Landa, Yates in Lopez imajo zagotovo svoje računice, čeprav je njihov zaostanek velik.« Po Nibalijevi nedeljski predstavi se besede trenerja Paola Slonga, da je v najboljši formi kariere, ne zdijo več le mlatenje prazne slame, morski pes bo zagotovo grizel tudi v gorah.

​
 

Eden tistih dni, ko gre vse narobe

Še bolj kot v taboru Nibalija so bili pred kronometrom optimistični pri Mitchelton Scottu, kjer so si želeli le 30-40 sekund zaostanka Simona Yatesa za Rogličem. Po polomiji in izgubljenih več kot treh minutah Britanec ni iskal izgovorov: »To je bil eden tistih dni, ko gre vse narobe. Na ravnini sem dirkal dobro, tudi počutje je bilo v redu, ko pa sem želel pospešiti na vzponu, v nogah enostavno nisem imel ničesar. Do sedaj smo na polno vozili le na kronometru v Bologni, potem je sledil cel teden v zavetrju in morda je bil tudi to razlog za slab nastop. Zdaj se moramo zbrati in sestaviti novo taktiko za gorske etape.«

Njegov športni direktor Matt White kot ponavadi ni ovinkaril: »Ne bomo iskali nobenih izgovorov, enostavno ne vemo, zakaj je Simon toliko zaostal. Kronometristični del sploh ni bil slab, razočaral je na vzponu, ki bi moral biti njegova prednost. Zdaj imamo na voljo nekaj lažjih dni, preden se spet začne zares in upam, da bo takrat bolje.«

​
 

Supermana ni bilo na spregled

Razočaran je bil tudi Miguel Angel Lopez, ki je izgubil še pol minute več kot Yates. Na začetku kronometra je menjal kolo zaradi počene zračnice, potem se mu je povsem sesul ritem in zaostanek je bil že do vzpona prevelik, da bi ga še lahko rešil. »Superman« Lopez se je po dirki skril v zavetje avtobusa, šef Astane Alexander Vinokurov pa je le ponovil v zadnjih dneh iz ust favoritov neštetokrat slišane besede: »Veste, kje se konča Giro? V Veroni!«

Do prvega vikenda junija bo na Giru zagotovo pestro, Astana bo s Pellom Bilbaom in Lopezom agresivna, Yates se ne bo kar tako predal, tudi Bora z Rafalom Majko in Davidejem Formolom v dobrem položaju bo poizkušala izkoristiti taktično premoč. Medtem ko tekmeci kujejo pravo strategijo, lahko Roglič povsem mirno čaka na nadaljevanje rožnate pentlje, v tem trenutku izgleda skorajda nepremagljiv.