Tiskane izdaje
Las Palmas – Čeprav se pred začetkom svetovnega prvenstva slovenski in avstralski košarkarji dobro zavedajo, da jim lahko napredovanje v osmino finala prepreči le velikanska senzacija, hkrati poudarjajo, da bo veliko odvisno od današnjega medsebojnega soočenja ob 17.30. Prva tekma je pač vedno najtežja, lahko pa zagotovi mirnejšo plovbo v neznanih vodah.
Kar 18-kratni prvaki Oceanije bodo začeli enajsti nastop na SP proti istemu tekmecu, ki je tako kruto razblinil njihove sanje pred štirimi leti. Kar 87:58 je bilo v istanbulski osmini finala za Slovenijo, potem ko je že ob polčasu vodila z 21 točkami razlike. Toda Avstralci se zdaj vračajo na svetovno sceno v še bolj ambicioznem slogu, njihov optimizem pa so okrepile pripravljalne tekme na evropskih tleh. Od devetih so jih dobili šest (po dvakrat so premagali Finsko in Ukrajino, po enkrat Francijo in Filipine), izgubili pa s Francijo, Litvo in Finsko.
Selektor Andrej Lemanis in njegov pomočnik Luc Longley, Chicagov center v šampionskih dneh Michaela Jordana, imata nesporno dobro moštvo. Med njunimi izbranci je tudi brez poškodovanega organizatorja igre Pattyja Millsa, ki je igral vidno vlogo ob letošnjem zmagoslavju San Antonia, in centra Andrewa Boguta (Golden State) kar pet košarkarjev iz lige NBA: staroselca Aron Baynes (San Antonio) in Matthew Dellavedova (Cleveland) ter novinci Cameron Bairstow (Chicago), Brock Motum in Dante Exum (oba Utah), ki ima šele 19 let. Da gre za prekaljeno zasedbo, priča tudi podatek, da si dva (Chris Goulding in Brad Newley, ki igra prav v Las Palmasu za Gran Canario) služita kruh v Španiji, dva v Turčiji (Ryan Broekhoff in Nathan Jawai), po eden pa v Izraelu (Joe Ingles) in Franciji (David Andersen). Edini, ki igra v domovini, je branilec Adam Gibson.
»Slovenijo spoštujemo, toda tudi mi imamo vse potrebno za uspeh. Izkušnje, energijo, višino, mišice in dobro zunanjo linijo. Radi zastopamo svojo državo in s kančkom sreče bi lahko postali prvo presenečenje mundiala v Španiji. Imamo celo potencial za osvojitev kolajne na letošnjem SP in OI 2016,« meni Aron Baynes, ki je v uvodnem delu sezone 2012/13 nosil dres Uniona Olimpije s povprečjem 13,8 točke in 9,8 skoka v evroligi. Po selitvi v ZDA je razumljivo dobil manj priložnosti – v minuli sezoni je igral na 54 tekmah s povprečjem 9,3 minute, 3 točk in 2,7 skoka –, vendar v avstralskem dresu potrdil, da je vidno napredoval. V zadnjih šestih pripravljalnih nastopih pred SP je robustni, na novi Zelandiji rojeni center vselej dosegel vsaj 14 točk in bil kar štirikrat najboljši strelec moštva. Ob zmagi nad Francijo se je izkazal z 21 točkami in 9 skoki, ob porazu s 17 točkami in 11 skoki.
Čvrsti Avstralci bi lahko pomenili veliko oviro za slovensko centrsko vrsto, ki ima zlati abonma na težave pri skokih, najbolj izkušeni član reprezentance David Andersen pa meni, da lahko njihove ambicije sežejo še precej višje. Krilni center, ki se je proslavil v dresih bolonjskega Kinderja, CSKA, Barcelone, Siene in Fenerbahčeja, dve sezoni prebil v ligi NBA, pri 34 letih pa brani barve Strasbourga, vztraja, da je njegova glavna želja podvig na OI 2016. »Dave je prvi, ki se ne boji govoriti o kolajni. Kot pravi, je največji poraz, če si ne upaš razmišljati o uspehu. Prav tako pa ve, da je prevzemanje zmagovalne miselnosti proces, ki se ne zgodi kar čez noč,« pojasnjuje Maccabijev krilni košarkar Joe Ingles.
Avstralija je denimo osvojila kar nekaj odličij pri mladih kategorijah, med drugim je bila mladinski svetovni prvak leta 2003 ter polfinalist v letih 2009 in lani, toda na članskih SP ali OI se še ni povzpela na zmagovalni oder. »Res je, prilezli smo le do praga kulture zmagovanja. Z Millsom in Bogutom ga lahko prestopimo, morda že prej. Mislil sem, da bomo precej bolj pogrešali njunih 20 točk na tekmo, kot jih v resnici,« dodaja Ingles.
