Tiskane izdaje
Rašid je član Oldenburga, petouvrščenega moštva v nemški ligi, na Jesenicah rojeni avstrijski državljan pa ostaja osrednji kandidat za lovoriko najkoristnejšega igralca evropskega pokala – v povprečju beleži po 16,3 točke, 7,1 skoka in kar 5,1 asistence ter 1,2 pridobljene žoge na tekmo! Danes bo na prisilnem počitku.
»Imel sem težave z levo ramo, klub in reprezentanca sta se dogovorila, da počivam in se pripravim na nadaljevanje sezone,« je povedal Mahalbašić, ki je tesno povezan s Slovenijo. »Leta 2012 sem odigral nekaj tekem v dresu Zlatoroga iz Laškega, v stiku pa sem tudi z vašim reprezentantom Klemnom Prepeličem,« nadaljuje Mahalbašić.
Potrebujejo rezultat
»Mi imamo v reprezentanci zelo bistre fante, ki pa so po poklicu učitelji, odvetniki, v reprezentanco prihajajo zavoljo časti in ljubezni. Pritiska in stresa ni,« spregovori o ekipi, pri kateri ga to pot ni. »V zadnjih letih se je domača liga zelo popravila. Pri popularizaciji košarke nam je pomagal Jakob Pöltl, naš as iz NBA, a je po letu dni to zanimanje splahnelo. Da bi košarka pridobila, potrebujemo rezultat naše članske reprezentance,« ocenjuje Mahalbašić, ki meni, da je Slovenija kljjub porazu na Madžarskem favorit skupine.
»Čeprav niste v popolni zasedbi, ste evropski prvaki. Za 2. in 3. mesto se bomo borili z Ukrajino in Madžarsko,« še doda Mahalbašić, ki bi rad pomagal v nadaljevanju kvalifikacij.
V svoji karieri je obredel velik del sveta, danes živi življenje »gastarbeiterja« v Oldenbrugu. Z »gastarberjterstvom« pa je povezana njegova življenjska zgodba. Njegovi starši so po rodu iz Bosne in Hercegovine, sprva so delali v Elanu iz Begunj, potem pa sta dobila delo v Avstriji.
Drvarič in Samar
Rašidu je bilo 12 let, ko so se odločili, da gredo s trebuhom za kruhom prek Karavank. Je pa Mahalbašić s košarko začel na Jesenicah, njegov prvi trener je bil Primož Samar, nekdanji košarkar Krke. Glas o nadarjenemu igralcu je šel do Ljubljane, kjer je nanj postal pozoren Janez Drvarič, vodja mladinskega programa pri Olimpiji. Mahalbašić rad pove, da so se pri Olimpiji potrudili, da bi ga dobili, a je na koncu prevagala odločitev staršev, da je preuranjeno za fanta, da gre pri 14 letih od doma v belo Ljubljano.
S košarko je nadaljeval v celovškem klubu Piratten, Avstrijci so mu dali državljanstvo, ostalo pripada zgodovini. Igral je v Turčiji (Fenerbahče, Tofaš, Jesilgiresun), Španiji (Sevilla), Rusiji (Nižnij Novgorod), Kazahstanu (Astana), na Poljskem (Prokom) in Češkem (Nymburk).
