Tiskane izdaje
Ljubljana – Vodilni možje Mednarodne košarkarske zveze imajo polne roke s preobrazbo reprezentančnih tekmovanj ter izbiranjem prirediteljev kvalifikacij za OI 2016 in EP 2017, med katerimi dokončno ne bo Slovenije. Toda hkrati stopnjuje načrt za vnovičen prevzem popolnega nadzora nad klubskimi tekmovanji. In, kot kaže, je na dobri poti.
Sedež FIBA v švicarskem Miesu bosta jutri obiskala delegaciji najboljših evropskih moštev in Ulebove evrolige. Sestanek bo pomenil bistven napredek, saj so julija letos zastopniki Reala, Barcelone, CSKA, Olympiakosa, Panathinaikosa, Anadoluja Efesa, Fenerbahčeja in Maccabija zavrnili vabilo na pogajanja o ustanovitvi novega tekmovanja za celinsko elito. Pod skupno izjavo so tudi podpisi EA7 Milana, Laborala Kutxe in Žagirisa, ki imajo prav tako licenco A v zdajšnjem ustroju. V odgovoru so poudarili, da cenijo trud FIBA pri iskanju novih rešitev, a vztrajajo, da bi morali klubi v vsaki opciji ohraniti lastništvo in nadzor nad tekmovanjem. Kamen spotike je tudi novi Fibin koledar za reprezentance, ki od leta 2017 naprej predvideva kvalifikacijska »okna« za EP in SP sredi klubske sezone. Zato spremembe zavračajo, tako kot jih liga NBA.
Generalni sekretar FIBA Patrick Baumann je sprva zagovarjal načelo »blitzkriega«, po spodletelem jurišu zaradi močnega odpora pa ubira precej bolj diplomatski ton: »Veselimo se sestanka v Miesu, na katerem bomo odprli ustrezne komunikacijske poti. Veselimo se predlogov in izboljšav našega predloga tekmovalnega ustroja, hkrati pa želimo pokazati, kako drugačna je sodobna FIBA. Zato ne skrivamo zadovoljstva, ker so nacionalne zveze toplo sprejele naše načrte.«
Švicar je visok funkcionar FIBA od leta 1995 (generalni sekretar je postal leta 2002), zato se dobro spomni, kako so bili najboljši evropski klubi nezadovoljni z delom njegove organizacije in zakaj so leta 2000 množično prestopili pod okrilje ULEB. Prav tako ve, da pri FIBA poldrugo desetletje niso pokazali večjega zanimanja, da bi popravili svoje napake. Za reforme so se odločili šele, ko so začutili, kakšen finančni potencial se skriva v razširitvi reprezentančnega koledarja in prevzemu klubske scene. Pri tem so razmišljali zelo podobno kot direktor Ulebove evrolige Jordi Bertomeu pri pripravi načrtov za prihodnost. Da bi lahko vladali, morajo zadovoljiti največje. Da bi jim lahko namenili čim več denarja, pa morajo zmanjšati število moštev, ki si bodo razdelila proračun.
Po Fibini različici naj bi tako v evroligi igralo le 16 ekip. Osmerica vabljenih na julijski sestanek bi imela zajamčeno vstopnico, štiri mesta bi namenili prvakom Francije, Italije, Nemčije in Litve, seznam pa bi dopolnila najuspešnejša četverica iz kvalifikacij, v katerih bi nastopila moštva iz 28 držav; vsaj 23 od teh bi bili zmagovalci državnih prvenstev. Vse skupaj bi vodilo novo podjetje v skupni lasti FIBA in njene evropske izpostave, vlagateljev in klubov, ki bi nastopajočim zagotovilo razdelitev 30 milijonov evrov na sezono; seveda po načelu odmevnejšega imena. Zaradi hitrejšega in mirnejšega prehoda so mnogi celo prepričani, da bo zdajšnja euroliga v »paketu« prešla pod streho FIBA, vključno s svojo organizacijsko mašinerijo in Bertomeujem.
Vodstvo KZS zadnja leta obupano vije roke, ker naših klubov ni več v evroligi. Toda če se po zdaj veljavnem sistemu lahko uvrstijo vanjo s prebojem v finale lige ABA, bi se s sprejemom najbolj verjetnega kvalifikacijskega scenarija FIBA še bolj oddaljili od želja. Za eno mesto v novem elitnem tekmovanju bi se namreč septembra potegovalo osem moštev: prvaki lige ABA ter DP Slovenije, Hrvaške, Srbije, BiH, Črne gore, Makedonije in Bolgarije. Nad novo obliko »demokracije«, pri kateri bi imelo več klubov teoretično možnost uvrstitve med najboljše v Evropi – resda le mikroskopsko majhne –, so nasploh navdušeni le redki. Majhni so hitro uvideli, da jim mečejo le pesek v oči, razočarani pa so tudi v Španiji, Nemčiji, Rusiji in še kje, saj jim grozi izguba vsaj enega zastopnika med elito.
Osmerica velikih pa bo ne glede na razplet – zmagala. ULEB ali FIBA se le prepirata, kdo jim bo odrezal debelejši kos pogače.
