Ljubljana – Vrnitev Vladimirja Boise so pri Unionu Olimpiji težko pričakovali že jeseni, po koncu košarkarskega pokalnega tekmovanja pa so si globoko oddahnili ob spoznanju, da je 29-letni Gruzinec s slovenskim potnim listom povsem pripravljen na napore naslednjih tednov in razbremenitev za vse bolj utrujene soigralce. Boisa sicer na jutrišnjem evroligaškem dvoboju z Maccabijem ne pričakuje večje minutaže, marveč nase resneje računa za finiš lige NLB in odločilne dvoboje DP. Kot nekdanji Olimpijin kapetan se nadeja povsem druge moštvene predstave od tiste, ki so jo Ljubljančani prikazali v Tel Avivu.
»Ne vidim tragedije v tem, da smo v evroligi izgubili zadnji tekmi z Barcelono in Maccabijem, saj smo igrali z najboljšima moštvoma, po takšnih porazih pa se vsak košarkar še bolj zave svoje utrujenosti. Januar in februar sta vedno prelomna meseca, zato bo od tekem z Maccabijem in Romo, v ligi NLB pa s Cedevito in Budućnostjo, odvisno, kaj se bo zgodilo naprej. Če dobimo vse štiri dvoboje, bo utrujenost kar izginila, kot nekakšen psihološki trik. Je bila pa igra na gostovanju pri Maccabiju pod kritiko, izraelsko agresivnost lahko doma veliko bolje kaznujemo,« je prepričan Boisa, ki se sicer dobro zaveda pod kakšnimi obremenitvami igrajo soigralci, zlasti, kot pravi, Vlado Ilievski, Sašo Ožbolt in Kenny Gregory.
In kako ocenjuje Olimpijine možnosti proti Izraelcem? »Ena tekma lahko marsikaj spremeni in pokalno zmagoslavje je tudi med nas vrnilo pozitivnost, željo, zagnanost, motivacijo. Treninge imamo zdaj lažje, vračamo si svežino, poleg tega bodo Stožice spet nabito polne. Če bomo le zadržali dobro igro, lahko tudi zmagamo, četudi Maccabi lovi prvo mesto. Zavedati se moramo, da smo ga v preteklosti že večkrat premagali, pa je imel tedaj zagotovo boljše moštvo od zdajšnjega,« je prepričan gruzinski krilni center, ki je od poroke z Ljubljančanko Alenko že pravi Slovenec in kot takšen nastopa v slovenskih tekmovanjih, pokalnem in državnem, za Union Olimpijio. Prepogosto se sicer pozablja, da je sezona šele na sredini, najbolj odločilni tekmovanji, liga NLB in DP, pa šele prihajata.
»Nikogar nočem užaliti, a razlike v DP so tolikšne, da se bomo za lovoriko zagotovo potegovali le mi in Krka. Zdaj je za nas pomembnejša regionalna liga. Če bo finalni turnir v Ljubljani, bo to izjemen izziv za nas. Morda se je zadnje čase res govorilo o tem, da nekaterim v moštvu peša motivacija, ko ne igrajo evrolige, a odslej temu gotovo ne bo več tako. Pred nami je denimo le še šest tekem lige NLB, če tri izgubimo, se za F4 lahko obrišemo pod nosom. Tega se vsi zavedamo. Zdaj ni več časa za izbiranje, na kateri tekmi dati vse od sebe in na kateri varčevati z močmi. Priznam, da če bi se vračal pred mesecem, dvema, ko je šlo vse kot namazano, bi mi bilo lažje, zdaj le ni tako enostavno. Dvakrat sem šel na pokalnem turnirju na parket, ko se je tekma še lomila in sem torej imel neko odgovornost, četudi še sam nisem vedel, kje sem s formo,« pravi Boisa.
»Zase sem sicer prepričan, da v evroligi ne bom prihajal do takšnih priložnosti za igro kot v drugih dveh tekmovanjih, ki sta pred nami. Za ligo NLB in DP pa bom, upam, res osvežitev za soigralce, ki se trošijo že mesece. Pa še mesta ne bom nikomur odjedal, saj prihajam v zasedbo namesto Aloysiusa Anagonyja, ki doslej tudi ni veliko igral. Nastop na pokalu, pred katerim sem deset minut igral le proti Hemofarmu, je bil zame velik izziv, ko sem nato proti Krki odigral prek 20 minut, malo manj pa z Zlatorogom in Heliosom, sem dobil potrditev, da je koleno povsem nared. Telesno sem torej dobro pripravljen, težje je po psihološki plati, saj se zlasti v napadu kar malo zaviraš pri kontaktni igri, v obrambi pač lažje pozabiš,« dodaja Boisa.