Do bolj polne blagajne le z boljšo igro

Ljubljana – V minulih sezonah smo sicer pogosto tarnali na račun slovenske reprezentance, ki je od leta 2004 naprej vsako poletje nastopila na velikem tekmovanju, se nanj pripravljala poldrugi mesec ter v seštevku odigrala 20 do 25 tekem. Letošnji meseci brez košarke pa so lahko opozorilo, kaj bi se primerilo, če Slovenija ne bi zmogla organizacije EP 2013.

Če bi se zapletlo pri plačilu katerega od dveh delov kotizacije za FIBA Europe v skupni vrednosti 6,5 milijona evrov ali pri pripravi dvoran in bi Slovenija izgubila prvenstvo, bi naši košarkarji prihodnje leto vnovič imeli obilo prostega časa. Na igrišču si pač niso priborili pravice igranja na EP 2013, hkrati pa se ne bi mogli potegovati za uvrstitev na SP leta 2014. Ostro opozorilo, da so minili časi neskončne improvizacije brez posledic, je dobila tudi Union Olimpija.

Ultimat vodstva evrolige, naj poplača najbolj pereče dolgove do nekdanjih članov moštva in se s tem ogne blokadi FIBA za registracijo igralcev, je bil le dobrohotno opozorilo, ob katerem se je stožiška uprava zdrznila in ukrepala. Toda pred njo so še številni izzivi. Registracijska komisija KZS pred dnevi ni odobrila prestopov Klemna Prepeliča, Alena Omića, Dražena Bubnića in Luke Rupnika, dokler Union Olimpija ne bo poravnala 19.000 evrov dolga za razne prijavnine in sodniške honorarje. Podobne ovire jo čakajo na slehernem koraku poslovanja, saj v medijih skoraj ni intervjuja, v katerem se nekdanji košarkarji ljubljanskeg moštva ne bi pritoževali, koliko plač jim je dolžna. Glavno poglavje pa bo prišlo na vrsto 29. t. m., ko se bo začela liga ABA, po novem edina odskočna deska za uvrstitev v evroligo.

Navijači Uniona Olimpije predvsem upajo, da je imel Sašo Filipovski srečnejšo roko pri sestavljanju moštva kot lani, ko je sezono začel z eno zasedbo in jo dokončal z drugo. Zdaj bo poslal v ogenj že tretjo pošiljko košarkarjev, saj so v Stožicah ostali le Sasu Salin, Jaka Blažič, Dino Murić in Jan Močnik. Kako se gledalci odzivajo na (ne)uspehe, dokazujejo že preglednice obiska. Po sezoni 2010/11 je Olimpija celo dobila nagrado evrolige, ker je s selitvijo v domala vedno razprodano stožiško dvorano skoraj potrojila povprečje iz leta poprej. Toda v sezoni 2011/12 so bile številke vsaj dvakrat nižje. Po mednarodnih lestvicah naj bi sicer imela v povprečju 6439 gledalcev, a iz uradnega klubskega poročila bi lahko sklepali, da jih nikakor ni bilo toliko; vsaj s plačanimi vstopnicami ne. Lani je namreč prodala 1956 sezonskih abonmajev, največ individualnih vstopnic pa za tekmo s Barcelono – komaj 3521. Gostovanje Siene je privabilo 359 kupcev vstopnic, Unicsa Kazana celo le 117.

Skupaj je tako zaslužek od prodaje vstopnic za ogled domačih tekem v evroligi in ligi ABA v sezoni 2011/12 Unionu Olimpiji navrgel 346.568 evrov, kar je manj kot desetina vseh prihodkov kluba. V koledarskem letu 2011, ko ji je iz vseh virov skupaj kanilo 4.285.893 evrov, so dolgoletni pokrovitelji (Pivovarna Union, HSE, BTC, Telekom, Mobitel, NLB, Spar in Zavarovalnica Triglav) v stožiško blagajno prispevali 2,49 milijona €, iz občinskega proračuna je prišlo 510.685 €, od televizijskih in drugih pravic 424.241 ...

Toda stroški so bili še vedno višji (4.838.188 €), predvsem zaradi članskega moštva (2.708.408 €, od tega 1.966.852 za »delo in storitve« igralcev), prvega trenerja (153.053), njegovih pomočnikov (94.014), stroškov prehrane (77.952), prevozov (77.033), namestitve (49.607) košarkarjev in trenerjev. Toda ena skrb bo morda kmalu odveč. Glede na to, da je Olimpija v letu 2011 porabila za svoje mlade selekcije kar 382.345 evrov, bo verjetno potisnila v ospredje kopico kakovostnih igralcev iz lastne proizvodnje.