Dončić lahko postane najboljši v Evropi

Ljubljana – Španski novinarji imajo še vedno veliko težav, ko gre za zemljepisno poreklo Luke Dončića. Ugledni športni dnevnik Mundo Deportivo ga je denimo še v včerajšnji številki označil za »nadarjenega Hrvata«. Toda ko gre za kakovost 17-letnega Ljubljančana v dresu madridskega Reala, ni nikakršnega dvoma. Vsi mu namenjajo le presežnike.

S pohvalami ne skoparijo niti njegovi soigralci niti trener kraljevskega kluba Pablo Laso. V pogovoru za spletno stran španske košarkarske lige, ki ga je povzela večina medijev na Iberskem polotoku, je izrazil veliko zadovoljstvo nad napredkom mladega branilca. Po poletnem prestopu organizatorja igre Sergia Rodrigueza k Philadelphii v ligo NBA je dobil precej večjo vlogo v moštvu in upravičil zaupanje. V evroligi igra v povprečju 17 minut na tekmo, v španskem prvenstvu 20, priložnost pa izkorišča tako za individualno dokazovanje kot za moštveno korist.

»Luka Dončić je izjemno nadarjen, toda zame je še pomembnejše, da je povsem normalen fant. Rad marljivo vadi in vsrkava znanje na vsakem koraku. Če smo med gostovanjem v hotelu in je po televiziji prenos kakšne tekme, bo zagotovo sedel pred zaslonom. V tem uživa. Na sleherni trening pride prej kot drugi igralci in se loti osebnega programa vaj. Vidi se, da so trenerji našega mladinskega pogona z Albertom Angulom na čelu opravili odlično delo z njim, zato je tako močno vzljubil košarko,« se je o svojem obetavnem varovancu razgovoril Laso, ki ima poleg bogatih trenerskih izkušenj tudi pestro igralsko poreklo; večino kariere (1984-95) je prebil pri Baskonii iz Vitorie, nato pa igral za Real, Malago, Girono, Lleido in Valladolid. Po odigranih minutah je četrti v zgodovini španske lige ACB, ob tem pa je rekorder po številu asistenc in ukradenih žog. Zato ima zelo dober občutek za razvoj mladih košarkarjev.

»Doslej nisem podaril Luki niti minute igralnega časa. Bilo bi celo krivično, če bi kdo ocenil, da je moj ljubljenček. Vse si je prislužil sam, doslej sem moral paziti le, da ga ne bi upočasnil, saj se pri njem vse odvija z veliko naglico. Proti Unicaji sem ga denimo poslal na parket deset sekund pred koncem tekme in že je zadel za tri točke. Ko je na igrišču, je izjemno samozavesten, zna se obvladovati, ko je v dobri dnevni formi in tudi na slabši večer. Včasih se sicer zavem, da je star toliko kot moj sin. Toda če ga moram kdaj trdo prijeti, to storim, prav tako pa nimam pomislekov, če si zasluži čestitke,« ocenjuje Realov strateg, ki se dobro zaveda, da imajo velik vpliv na Dončićev razvoj njegovi izkušeni soigralci. Po Rodriguezovem odhodu predvsem Sergio Llull in kapetan Felipe Reyes, Andres Nocioni pa je od njega starejši okroglih 20 let.

»Ko kdo prvič vidi Luko na igrišču, ne more verjeti, da bo šele februarja dopolnil 18 let. Lani smo se v ekshibicijski tekmi pomerili s košarkarji Bostona in moj sin je slišal Jaeja Crowderja, ki se je čudil: 'Ta poba ne more biti star le 16 let. To je nemogoče.' Bil je presenečen tako nad njegovim telesnimi sposobnosti kot nad njegovo igralno zrelostjo. Luka pač lahko zelo dobro igra v različnih vlogah in ima visoko igralno inteligenco, zato nima niti najmanjših težav s taktiko. Zato predvsem upam, da se ne bo spremenil, da ne bo začel preskakovati stopničk in da ga ne bodo mučile poškodbe. Ali lahko postane najboljši evropski košarkar? Mislim, da lahko. Saj je že pri 17 letih dominanten na marsikateri tekmi evrolige,« meni Pablo Laso, ki je Luko Dončića lani primerjal z Dejanom Bodirogo. In s tem pravzaprav povedal že vse.